Predsednik NG SLS Daniel Valentine o medgeneracijskem povezovanju: Drug drugega dopolnjujemo s svojimi razlikami

Ljubljana, 22. oktober 2016 – Predsednik Nove generacije SLS Daniel Valentine je na mednarodni regijski konferenci ESU, ki se je včeraj začela v Ljubljani, predstavil svoj pogled na prednosti medgeneracijskega povezovanja za spodbujanje vseživljenjskega učenja ter politične participacije prve in tretje generacije. Poudaril je, da drug drugega s svojimi razlikami dopolnjujemo. Mlade in starejše kot neopolnomočene segmente družbe je pozval, da stopijo skupaj in se zavzamejo za emancipacijo v družbi. Dejal je, da je mlade treba upoštevati in starejše spoštovati – to je vodilo sinergijskih učinkov v družbi. Prav tako je mladim in seniorjem treba omogočiti, da aktivno sodelujejo pri odločanju znotraj strank.

Prispevek lahko v nadaljevanju preberete v celoti.

***

Ljubljana, 22. oktober 2016

Medgeneracijsko povezovanje

Medgeneracijsko sodelovanje

Mladi smo v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju opredeljeni kot mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta. V to skupino nas spada večina dijakov in študentov. Avtonomijo in socialno varnost dosežemo z zaposlitvijo in razrešitvijo prvega stanovanjskega problema. Starejše generacije tvorijo pretežni del delovno aktivnega prebivalstva in upokojence po 60. oziroma 62. letu starosti.

Govorimo lahko o treh življenjskih obdobjih in njim pripadajočim generacijam (mlada, srednja, tretja), njihova mejnika sta osamosvojitev in upokojitev. Z družbenoekonomskega vidika je srednja generacija zaradi zaposlenosti aktivna, mlada in tretja pa pasivni. Ravno srednja generacija je tista, ki sprejema družbene odločitve in jih tudi financira, saj ustvarja domači proizvod države. Odločitve so sprejete predvsem v interesu srednje generacije, ker sta mlada in tretja generacija v odvisnem položaju. Alegorično, kot v družini, kjer so odločevalci starši, ki imajo finance in so otroci vzdrževani člani.

Čeprav se s staranjem prične upočasnjevanje psihofizičnih sposobnosti, mladi pa smo na njihovem vrhuncu, in smo s to prednostjo bolj primerni za operativne naloge v družbi, so starejši dlje časa “teptali zemljo pod sabo” in imajo več znanja in izkušenj, zato jim prisluhnimo. Morda se izognemo napakam, ki so jih storili sami. So izhodišče za napredek družbe, brez naših predhodnikov ne bi imeli sveta, ki nam služi kot platforma za nadaljnji razvoj. Mladi smo inovativni in kreativni, razmišljamo izven ustaljenih družbenih okvirjev. Slabost takega pristopa je naivno razumevanje sveta. Starejši nas lahko pomagajo pravilno usmerjati, vendar nas pri tem ne smejo ovirati.

Srednja generacija mora dovoliti mladim, da se izkažemo, dati nam mora priložnost. Vendar tu nastopi fobija starejših pred mladimi. Bojijo se, da bi jim nadvladali, ali pa jih celo izrinili, želimo pa si le sodelovanja.

Potrebno je zastopanje interesov vseh generacij, saj smo kot ljudje del iste zgodbe in damo čez vsa življenjska obdobja. Vse generacije je treba obravnavati v medsebojnem odnosu, saj smo segmenti iste družbe. Mlade je treba upoštevati in starejše spoštovati, le to bo vodilo do pozitivnih sinergijskih učinkov v družbi.

Spodbujanje politične participacije prve in tretje generacije

Starejše generacije se pogosto počutijo odrinjene na rob. Moči, ki so jih prej imele, psihične, fizične in družbene, so v pojemanju. In veliko bolj stresno je nekaj imeti in izgubiti, kot nečesa ne imeti. V tem pogledu loči nas mlade ambicija, ko imamo še vse pred sabo in starejše, ko imajo marsikaj že za sabo. Mladi in starejši kot neopolnomočeni segmenti družbe moramo stopiti skupaj, združiti moči in se zavzeti za emancipacijo v družbi. Drug drugega dopolnjujemo s svojimi razlikami: mladi z delovno vnemo, starejši pa z nasveti. Skupaj lahko zastopamo interese mlade in tretje generacije. Naj omenim, da so možnosti za enakopravno participacijo omejene po naravni poti v delu najmlajše in najstarejše generacije. Otroci pred puberteto, ki jih omejuje nezrelost, in najstarejši v fazi zapiranja funkcij organizma, težje prispevajo k politični participaciji.

Politična participacija poteka lahko posredno preko strukturiranega dialoga, preko vseh ravni lokalne, nacionalne in mednarodne. Proces strukturiranega dialoga je, ko poteka v organizirani obliki pogovor, odprt za javnost, med organizacijami ali posamezniki z javnimi odločevalci oz. gospodarstveniki. Pogovor zadeva pobude in vprašanja, naslovljena na odločevalce. Na Mladinskem svetu Slovenije smo ustanovili spletno platformo za oddajo pobud v elektronski obliki, ki jih naslovimo na javne odločevalce, ravno tako po terenu zbiramo pobude v nabiralnik. Sam menim, da je treba analizirati relevantnost pobud in njihovo uresničitev. Rezultate strukturiranega dialoga in pisnih pobud, naslovljenih na odločevalce, je treba meriti. Navesti je treba razloge, zakaj nekatere pobude so uslišane, druge pa niso, lahko gre zgolj za finančne omejitve pri realizaciji. Pri neposredni participaciji je treba omogočiti mladim kot tudi seniorjem, da aktivno sodelujejo pri odločanju znotraj stranke. Treba jim je dati možnost, da zastopajo lahko v enaki meri politične funkcije kot srednja generacija, če se le izkažejo.

Medgeneracijsko učenje in druženje

Na Ljudski univerzi, javnemu zavodu za izobraževanje odraslih, izvajajo veliko projektov medgeneracijskega učenja. Mladi starejše učijo informacijsko-komunikacijske tehnologije, starejši odrasli pa za prenos kuharskih spretnosti tradicionalnih receptov na mlajše. Učenje torej poteka v obeh smereh: prenos znanj poteka tudi na področju glasbe, literature, zgodovine, organizirali so celo skupni tabor. Z medgeneracijskim sodelovanjem se ukvarja tudi Slovenska filantropija, ki v enem od dveh projektov povezuje osnovne in srednje šole z društvi upokojencev. V drugem pa vzpostavlja medgeneracijske skupnostne centre, kjer se izvajajo medgeneracijske delavnice. Društvo Novita je prijavilo projekt ustvarjalno-izobraževalnih delavnic, ki so potekale na domovih starejših občanov v sodelovanju z učenci osnovnih šol. Omeniti velja tudi socialno podjetje Simbioza, kjer mladi poučujejo starejše odrasle računalništva.

Projekt Humanitasa na Nizozemskem, kjer so ponekod v domovih starejših občanov omogočili sobivanje študentov, ki v zameno za določeno število ur namenjenih druženju s stanovalci domova, dobijo prostore, ki si jih delijo z njimi brez najemnin. Starejše to navda z optimizmom, saj se ne počutijo več tako osamljene, jih razvedri, da odmislijo svoje težave in sklenejo se nova medgeneracijska prijateljstva. Oglejmo si ta film:

 

 

sfinga_valentine

Sfinga pred vhodom v mesto Tebe zastavlja Ojdipu uganko: “Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh, zvečer pa po treh?” (Slika: http://www.uvm.edu)

 

Daniel Valentine, predsednik Nove generacije SLS

 


Objavljeno: 22.10.2016