Predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje pozdravili predlog SLS o oblikovanju enote rezervnega sestava za pomoč slovenski vojski

Ljubljana, 26. marec 2018 – Predstavniki Slovenske ljudske stranke (SLS) in evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) so se sestali z generalnim direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Darkom Butom, poveljnikom Civilne zaščite RS Srečkom Šestanom in podžupanjo Občine Krško Ano Nušo Somrak, ki je hkrati tudi predsednica Gasilske zveze Krško. Predstavili so jim predlog SLS o ustanovitvi regionalnih sil zaščite in reševanja, ki bi pomagale pri reševanju v primeru naravnih nesreč v sosednjih državah in bi bile usposobljene za delo, tako z opremo za zaščito in varovanje kot tudi z vojaško opremo. Predstavniki URSZR so povedali, da se ne branijo prevzeti novih obveznosti, v kolikor bi bila za to zagotovljena dodatna sredstva in ustrezne zakonske podlage.

Slovenija za obrambo že leta namenja le odstotek BDP, na kar opozarja tudi NATO.  Zato je v luči reševanja tega problema SLS predstavila predlog, po katerem bi dodaten odstotek sredstev BDP, ki bi ga država morala nameniti za obrambo, razdelila med gasilce in Slovensko vojsko. Pri tem bi bila ključna sprememba dejavnosti zaščite in reševanja, ki bi morala po novem spadati pod obrambno dejavnost. Sistem obrambe in zaščite lahko bistveno izboljšamo, če ga nadgradimo z vključitvijo odlično organiziranih gasilcev v sistem. Prispevek za gasilce v višini 0,5 % BDP – kar predstavlja 200 milijonov evrov na leto – bi po oceni SLS lahko dosegli postopno v naslednjih štirih letih, pri čemer začnemo s prispevkom v višini 0,20 % BDP v prvem letu in postopno dvigujemo za 0,10 % BDP na leto. Polovico tega zneska bi porabili za ureditev statusa 150.000 prostovoljnim gasilcem, drugo polovico pa za oblikovanje enote in nakup opreme za 5.000 prostovoljnih gasilcev – rezervistov, usposobljenih za mednarodne enote civilne zaščite, za pomoč ob elementarnih nesrečah doma in v sosednjih državah. Ti bi lahko služili tudi kot učinkoviti sestavi v pomoč slovenski vojski in policiji v primeru varnostnih problemov v državi ali na naših mejah – po zgledu teritorialne obrambe.

Predstavniki Urada za zaščito in reševanje se ne branijo, da bi prevzeli nove obveznosti, v kolikor bi se za to našla dodatna sredstva, zato so se strinjali, da bi bilo mogoče na tem področju narediti premike. Pozdravili so tudi predlog, da bi prostovoljnim gasilcem uredili status gasilca, ki ga že dolgo čakajo, in bi jim bistveno olajšal delovanje. Zdaj se namreč dogaja, da imajo nekateri prostovoljni gasilci pri delodajalcih težave zaradi izvajanja gasilske intervencije med delovnim časom ali pa zaradi tega težje dobijo zaposlitev. Vendar pa moramo biti pri tem previdni, da ne razvrednotimo sistema prostovoljnega gasilstva, na katerem v Sloveniji temelji velik del varnosti.

Podpredsednik SLS Primož Jelševar je ob tem dejal: »Varnost v Sloveniji je prioriteta SLS. Zakaj bi izumljali toplo vodo, če pa smo lahko praktični in nadgradimo obstoječi dobro delujoč sistem zaščite in reševanja. Imamo izvrsten sistem gasilstva, ki nam je v Sloveniji lahko v ponos, vendar je njegovo financiranje odvisno od dobre volje lokalnih skupnosti, saj država za gasilce nikoli ni imela pretiranega posluha. Iz predlaganega dodatnega fonda 200 milijonov evrov bi poleg oblikovanja posebnega sestava rezervistov prostovoljni gasilci dobili status gasilca z vsemi bonitetami, poenotili bi zdravniške preglede, ki jih morajo zdaj opravljati tako pri delodajalcu kot pri gasilcih, poleg tega pa bi delodajalci, ki zaposlujejo prostovoljne gasilce, dobili dodatno spodbudo v obliki davčnih olajšav. Vsi ti ukrepi bi, verjamem, naredili gasilstvo še bolj privlačno.«

Tudi evropski poslanec Franc Bogovič se dobro zaveda pomena prostovoljnih gasilcev: »Vesel sem, da smo skupaj predebatirali predlog SLS o oblikovanju enote rezervnega sestava za pomoč slovenski vojski. Smo enotnega mnenja, da je gasilstvo danes steber zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji, prav tako pa smo se strinjali, da obstaja potreba po dokončni ureditvi statusa prostovoljnih gasilcev, kateremu danes tako država in občine skupaj namenjajo samo 0,175 % BDP. Izziv za prihodnost je, kako spremeniti zakonske podlage, da se gasilstvo vključi v državni obrambni sistem, da se povečajo sredstva za delovanje gasilcev in se ta sredstva vključijo v t. i. obrambni denar, ki ga zveza NATO obravnava kot sredstva za obrambo.«


Objavljeno: 26.03.2018