Slavnostni nagovor Kongresa SLS, v. d. predsednika SLS Primoža Jelševarja

Spoštovani članice in člani SLS, simpatizerji SLS, spoštovani visoki gostje, sodelavci,  predstavniki medijev, dame in gospodje.

 

Pred štirimi meseci po drugem in bolečem neuspehu na DZ volitvah so nam napovedovali, da se bo SLS sesula kot hiša iz kart, da bo za prvo demokratično politično stranko po 2. svetovni vojni ostalo le pogorišče. To bi bila predvidljiva, enostavna in za marsikoga precej logična pot. Pa vendar to že takrat ni bila moja pot – in to ni bila naša pot.

Ko danes po štirih mesecih pogovorov – na začetku zelo težkih, kasneje pa vse bolj razumevajočih, stojim pred vami združenimi, tistimi, ki ste za boljšo prihodnost Slovenije garali v zadnjih letih, in tistimi, ki ste igrali najpomembnejše vloge pri demokratizaciji Slovenije, in vsemi vmes. Ko danes stojim pred našimi številnimi visokimi gosti, sem zadovoljen, da nismo šli po tej enostavni poti. Čutim zadoščenje, da ure in ure pogovorov, ki so se mnogokrat vlekli pozno v noč, niso bile zaman. Čeprav diši po zimi, sam pričakujem pomlad, ko vse večkrat slišim, da bi se ti pogovori morali zgoditi že pred desetletji in bi tako Slovenija danes izgledala drugače.

 

Ob današnjem sloganu kongresa »Mi smo družina« se moramo vprašati dve vprašanji:

Kaj je družina in kdo smo »MI«, ki si pravimo družina?

Človek bi pomislil, da smo »mi« le predstavniki ene politične stranke – Slovenske ljudske stranke, saj je to geslo našega današnjega kongresa. Vendar me udeležba visokih in cenjenih gostov iz državne politike ter nagovori naših evropskih prijateljev spodbujajo k prepričanju, da smo »MI« nekaj več.

Če želimo kot družba napredovati, moramo »MI« širiti preko obzorja najožjih sodelavcev, prijateljev, ene politične stranke, političnega pola, celo preko meja naše ljube domovine.

»MI« se je v preteklosti v Sloveniji prevečkrat izrabljalo za označevanje ozkih osebnih interesov. Za označevanje roparskih tolp, ki so plenile in še vedno plenijo po državnem premoženju in izsesajo vse, kar je ostalo vrednega v Sloveniji. Izrabljalo se je za zavarovanje služb, ki so delovale proti blaginji v državi in ustvarjanju občutka, da je vsako povezovanje državotvornih enot potrebno uničiti.

To nismo nikoli bili »MI«. Kdo pa potem smo?

Mi smo podjetniki, ki bi nam radi vzeli kar smo v življenju ustvarili.

Mi smo zaposleni, ki imamo sramotno nizke plače, ker plačujemo neverjetno visoke davke.

Mi smo obrtniki, ki se vsak dan borimo z neživljenjsko birokracijo.

Mi smo kmetje, ki od nas pričakujejo, da bomo za drobiž garali od jutra do večera.

Mi smo mladi, ki ne moremo do služb in stanovanj.

Mi smo upokojenci, ki ne moremo več živeti od sladkih obljub višjih pokojnin.

Mi smo krivo obsojeni, ker smo govorili resnico.

Mi smo zasmehovani, ker nismo prave barve in ker nismo dovolj poslušni.

Mi smo vsi tisti, ki se nam v Sloveniji dogajajo največje krivice.

Ampak danes sem prepričan, da smo »MI« končno tisti, ki smo sposobni pogledati preko preteklih zamer, preko nesoglasij in tam videti svetlejšo prihodnost – edino prihodnost, našo skupno prihodnost.

 

Dragi prijatelji,

Citiram:

“Pred več kakor tisoč leti smo imeli svoje kraljestvo, v katerem smo bili svobodni. Takrat je bil naš narod nositelj vseh kulturnih in državnih pravic. Ampak kmalu je slovensko kraljestvo propadlo, zgubili smo svobodo ter postali tlačani. V dobi tlačanstva smo se sicer zavedali, da smo Slovenci, da smo tesno spojeni po krvi, veri, jeziku in kulturi, a gospodovali so nam tujci sebi v prid.”

To so besede dr. Antona Korošca iz ustanovitve Narodnega sveta leta 1918, ki takole nadaljuje:

“Narod, ki hoče biti nositelj države, ki hoče prevzeti in izvrševati državne pravice v blagor ljudstva, mora zbrati vse državotvorne moči v enoto.”

Besede »očeta slovenskega naroda« izpred natanko 100 let so danes še kako aktualne.

Vprašanje, ki se nam postavlja in ga postavljam tudi današnjim kandidatom in vsem vam: Ali hočemo biti voditelji države in ali si upamo prevzeti dolžnost in odgovornost za blaginjo naroda v Sloveniji?

Če hočemo, potem vas pozivam, da nadaljujemo spravni proces, da nadaljujemo skupno pot med modrejšo in mlajšo generacijo, da nadaljujemo pogovore o povezovanju s programsko sorodnimi strankami in gibanji in da nadaljujemo vizijo Ene ljudske družine v Sloveniji.

 

In kaj dojemamo pod pojmom družina?

Družina je ena najpomembnejših vrednot SLS, žal pa v slovenski družbi nima več pravega pomena. Družina kot vrednota v Sloveniji izginja zaradi levih političnih teženj. Podobno kot druge tradicionalne vrednote, ki jih priznavajo najuspešnejše evropske in svetovne države.

Sam jemljem družino v tradicionalnem smislu kot osnovno enoto družbe. Po definiciji mora biti mora sestavljena iz več generacij, za katere je značilno skupno bivanje, ekonomsko sodelovanje in reprodukcija. Če kakšna od teh manjka, takšna družina nima svetle prihodnosti.

Tudi družina vsake organizacije, gibanja ali politične stranke ima podobne zakonitosti. Če nimamo skupnih vrednot, če si medsebojno ne pomagamo za skupni cilj in če nismo sposobni vzgojiti naših naslednikov nimamo prihodnosti. V SLS pa imamo trdne vrednote in jasna stališča, imamo neprecenljive izkušnje starejše generacije, ki nam jih zavidajo vsi v Sloveniji in imamo mnoge mlade, ki tudi danes kandidirajo na najodgovornejša mesta v stranki.

Imamo pa tudi kaj drugega, npr. tudi široko žlahto stricev, tet in botrov. S tem ni nič narobe, ker so to naši strici, tete in botri. In niso iz ozadja, ker smo jih posedli v prve vrste, da jih vsi lahko vidite.  Bilo bi narobe, če prihajali iz kakšne druge žlahte, pa bi želeli imeti glavno besedo pri nas.

Ljudje pa smo nagnjeni k temu, da če se veliko družimo, veliko pogovarjamo, hitreje opazimo medsebojne razlike. Spomnimo se svojih družinskih članov, ki jih imamo radi, pa vendar se s kom ne strinjamo in hitro pride do nesoglasij.

»Popolnih družin ni, ključnega pomena je odpuščanje,« to so besede papeža Frančiška iz svetovnega srečanja družin pred enim mesecem v Dublinu.

Spravni proces, ki smo ga pričeli pred 4 meseci prav tukaj v Novem mestu, ni bil lahek. Desetine sestankov in stotine telefonskih pogovorov nas je pripeljalo do točke, kjer se lahko danes skupaj pogovarjamo o sooblikovanju prihodnosti SLS in naše države. Seveda ta proces danes ni končan in seveda bodo tudi v prihodnosti različna mnenja. Prav je tako, kajti to nas dela močnejše. Vendar sem prepričan, da smo se iz zgodovine mnogo naučili. Današnja udeležba na kongresu pa kaže, da se je SLS sestavila skupaj bolj trdno kot trenutna slovenska vlada.

»Enotni bomo obstali, razklani bomo padli.« Mnogi ta slavni citat pripisujejo grškemu piscu Ezopu iz začetka tega stoletja. Motijo se, kajti odtenek drugače je bil zapisan že dva tisoč let prej:

Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. – Evangelij po Marku, 3,25:

 

Spoštovani,

Pred nami so lokalne in evropske volitve. Po pogovoru z mnogimi uspešnimi župani iz naših vrst ne dvomim, da bo zmagovalka teh volitev SLS, da bomo dobili največje število županov in da bo svetnikov skoraj toliko, kot je ljudi v tej dvorani. Verjamem, da smo lahko uspešni na evropskih volitvah, da bomo ponovno dobili vsaj enega evropskega poslanca in da lahko Članice Evropske ljudske stranke v Sloveniji ponovijo zmagovalni rezultat iz leta 2014. Verjamem, da boste vi, ki danes prevzemate najodgovornejše funkcije v stranki, že jutri prevzemali najodgovornejše funkcije v državi. Pa veste zakaj sem v to tako prepričan?

Zato, ker sem se v zadnjih tednih in dneh pogovarjal z mnogimi – z vami, s člani in vodstvi drugih strank, z gospodarstveniki, novinarji in mnenjskimi voditelji. Ti enostavno niso mogli verjet, kaj se dogaja v SLS, da smo uspeli preseči 30 letne zamere, da smo stopili na pot sprave in da si upamo glasno in pred celotno Slovenijo povedati MI SMO DRUŽINA!

Želim vam, da bi se danes pri nas dobro počutili – kot v doma, v družinskem krogu. Hvala.

 

Novo mesto, 29. september 2018


Objavljeno: 29.09.2018