Ključno je zavedanje, kako velik izziv predstavlja demografski primanjkljaj

Inštitut dr. Antona Korošca in SLS sta organizirala okroglo mizo Kadrovska vrzel v Sloveniji – »Zakaj v Sloveniji primanjkuje ljudi v delovni starosti?«, ki je potekala v četrtek, 30. januarja 2020, v prostorih VSO v Ljubljani.

Uvodničarji dr. Drago Čepar, bivši državni sekretar za družino, mag. Samo Hribar Milič, izvršni direktor GZS,  Franc Bogovič, poslanec v EU parlamentu so vsak s svojega stališča predstavili problematiko, ki ji je sledila odlična konstruktivna razprava. Pogovor je povezoval Janez Podobnik.

 

Glavni namen okrogle mize je bil osvetliti in prebuditi razpravo o vpijočem stanju demografskega primanjkljaja v Sloveniji.

Slovenija se bistveno premalo zaveda, da imamo že nekaj let demografski primanjkljaj in selitveni prilastek (17.169 oseb) je opozoril dr. Drago Čepar. Opozoril je, da se že od leta 1980 rojeva premalo otrok, posledica le-tega pa se kaže danes. Namreč leta 2019 je bilo 92.000 tisoč premalo delovnih ljudi v starosti med 25 in 58 let, kazalci kažejo, da bo teh leta 2029 217 tisoč in leta 2039 že 310 tisoč. Opozoril je tudi na dejstvo, da se je v letih 2000 do 2011 izselilo 11.799 oseb, od leta 2012 do 2018 pa že 37.291. In trend še narašča.

»S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se sooča skoraj polovica delodajalcev. V skupini velikih delodajalcev se s tovrstnimi težavami srečujeta skoraj dve tretjini delodajalcev. Na približno 40 odstotkov razpisanih delovnih mest se ne prijavi niti en kandidat,« je še povedal. Dr. Čepar meni, da ima Slovenija največjo težavo zaradi negativnega demografskega prirasta in posledično ni ljudi, ki bi jih dejansko lahko zaposlili. »Pri tako velikem primanjkljaju gre za vprašanje obstoja gospodarstva,« je še poudaril.

Mag. Samo Hribar Milič je izpostavil, da sicer trenutno še beležimo gospodarsko rast, a kljub ekspanziji gospodarstva se v razvitem svetu soočamo z demografskimi izzivi, ki so ključni razvojni in civilizacijski izzivi. Povedal je še, da se je z gospodarsko rastjo dvignila tudi neto plača, da se je zadolževanje slovenskih podjetij drastično znižalo in smo eno najmanj zadolženih gospodarstev v Evropi. Milič je med drugim omenil, da težavo predstavlja dejstvo, da se je do leta 1985 rodilo povprečno 26.000 otrok letno, po tem letu pa zgolj 20.000. Dodatno težavo naj bi predstavljalo tudi dejstvo, da je izobrazba priseljencev bistveno nižja od izobrazbe izseljencev. Delodajalci se soočajo tudi z dejstvom, da je več kot polovica brezposelnih za gospodarstvo neuporabnih. Po njegovem mnenju ima tudi javni sektor podobno težavo. Zaradi pomanjkanja kadrov gospodarstveniki ne sprejemajo več novih naročil, saj nimajo kadra, ki bi dejansko delal. Ljudje niso več dovzetni za štiri izmensko delo, mnogi raje iščejo delo v tujino. Po mnenju mag. Hribar Miliča so napovedi za gospodarstvo pesimistične. Rešitev tega problema vidi v prekvalificiranju delavcev in dvigu delovne aktivnosti pri starejših od 55 let. Po vzgledu nekaterih držav bi morali dvigniti mejo upokojitve, a to ne pomeni, da bi potem ti počeli isto kar mladi, ampak bi se jih prerazporedilo na ustrezno delovno mesto in bi se ustvarilo delovna mesta zgolj in izključno za starejše. Meni še, da je potrebno mlade čim prej spraviti na trg dela. Ter več pozornosti dati na vajeništvo, kar se je v praksi pokazalo za boljše.

V video nagovoru je zbrane nagovoril tudi evropski poslanec in podpredsednik SLS Franc Bogovič in predstavil demografske trende v svetu, Evropi in po posameznih državah, trende med mladimi in delovno aktivnimi. Ob koncu pa je predstavil konkretne predloge za reševanje demografske in zaposlitvene problematike, ki so:

  • ustrezna družinska politika;
  • ustrezna stanovanjska politika;
  • učinkovita kohezijska, kmetijska politika;
  • izboljšanje izobraževalnega sistema;
  • ustrezna strategija zaposlovanja, trg dela, podpora malim in srednjim ter družinskim podjetjem.

Na okrogli mizi je spregovoril tudi predsednik OZS, Branko Meh, ki je povedal, da je v Sloveniji kar 80 odstotkov družinskih podjetij, kjer je zaposlenih kar 70 odstotkov članov družine in ta podjetja so stabilna. A se jim daje premalo vrednosti. Izpostavil je tudi višino plač in povedal, da bi delodajalci z velikim veseljem dali delavcem višje plače, plače, ki si jih zaslužijo, a so prispevki bistveni previsoki, ker je država nenasitna. Za plačo 700,00 evrov neto, kolikor po novem znaša minimalna plača, delodajalec odšteje 1.163,83 evrov (govorimo o osnovi, brez dodatkov, z dodatki je ta znesek še višji).

Kritično se je opredelil tudi do tako imenovane lažne sociale. Vodilni zelo radi poudarjajo, da je socialna oziroma družinska politika v Sloveniji dobra, a Meh opozarja, da v realnem življenju temu ni tako. Zato so ljudje raje na socialni podpori, saj se jim to bolj izplača, kot delo za minimalno plačo, ali malo čez to. Menil je, da je nujno to potrebno urediti, hkrati pa tudi ukiniti oziroma zmanjšati sivo in črno ekonomijo. Meh meni, da veliko težavo predstavlja tudi poklicno izobraževanje in vajeništvo, ki je še vedno zanemarjeno. Povedal je, da sta v letošnjem šolskem letu bila v šolanje za dimnikarja vpisana zgolj dva, ter da imamo veliko pomanjkanje v gradbeni branži. V Sloveniji obstaja neka fama, da v gospodarstvu zaposlujejo le kader, ki naj bi imel ustrezno izobrazbo. A predsednik OZS zatrjuje, da temu ni tako, da ne glede na izobraževanje morajo novega delavca naučiti vsega, ker se v izobraževalnem sistemu ne naučijo praktično nič. To pa predstavlja veliko težavo. Menil je, da so za to kriva pristojna ministrstva, ki prelagajo odgovornost druga na drugo in ne znajo sesti skupaj. Po njegovem mnenju bi  se morala ministrstvo za šolstvo, gospodarstvo in delo, družino sesti za eno mizo, ter narediti skupno strategijo za naprej.

Zadnji govorec okrogle mize, Primož Jelševar, je kot direktor uspešnega družinskega podjetja iz prve roke predstavil demografski problem, s katerim se soočajo obrtniki in podjetniki v Sloveniji. Po njegovem mnenju velik problem predstavlja izobraževalni sistem, ki ustvarja veliko neuporabnih znanj. Menil je, da razpis študijskih programov ne sodi v avtonomijo univerz. Veliko študijskih programov je namreč razpisanih zaradi predavateljev in ne zaradi povpraševanja študentov. Izpostavil je, da se v gospodarstvu soočajo s tem, da morajo svoje na novo zaposlene najprej naučiti delati, ne glede na to, da so se izobraževali. Dostikrat to zaposlene prizadene, saj ugotovijo, da so s šolanjem, ki jim ni prineslo uporabnih znanj zapravili veliko let in so na trgu dela zato podcenjeni. Jelševar je še povedal, da veliko težavo predstavlja dodana vrednost na zaposlenega, kjer napredujemo bistveno prepočasi.V zaključku je izpostavil vprašanje, če si lahko v Sloveniji dejansko privoščimo zanimiva delovna mesta, ki bi mlade privabilo. Namreč mladi, ki gredo na prakso v tujino kaj kmalu ugotovijo, da jim tujina ponuja veliko več in ne glede na to, da imajo Slovenijo radi, priložnost raje poiščejo v tujini.

Na okrogli mizi so v razpravi spregovorili tudi Anton Bogataj, predsednik Zveze upokojencev pri SLS, ki meni, da so mladi zelo pomembni za upokojence in obratno. Tega se premalo zavedajo še posebno mladi, ki vedno odlašajo in iščejo izgovore, kar se nadaljuje v odraslo dobo in ko je človek tik pred upokojitvijo, se zaveda tega prepletanja. Povedal je tudi, da v Sloveniji ni posluha za krajši delovni čas, kar bi marsikaj izboljšalo. Anton Grabeljšek je opozoril na to, da je stopnja izobrazbe teh, ki odhajajo bistveno, višja kot izobrazba teh, ki prihajajo v državo. Predlagal je, da bi se izpostavilo selektivna migracija in bi na ta način mlade tujce privabili k nam in jih ustrezno izobrazili. Dr. Matjaž Gams je izpostavil, da bomo ob zdajšnji demografskih kazalnikih Slovenci v 500 letih izginili. Velislav Žvipelj je menil, da je trenutna demografija posledica neustrezne politike. Prevelika razlika med podeželjem in mestom ustvarja prostor za manipulacijo in populizem. Kot svetlo izjemo upora proti temu je izpostavil Kočevje. Menil je, da kakovost življenja lahko pripomore k pozitivni demografiji. Žarko Pregelj pa je menil, da največjo težavo pri zaposlovanju predstavljajo zavodi za zaposlovanje.

Na okrogli mizi so na koncu, po besedah Janeza Podobnika, prišli do skupnih sklepov in sicer, da je prebivalstvena politika je ena ključnih izzivov v Sloveniji, ki zahteva:

  1. DOLGOROČNI POGLED (ki ne bo omejen na mandate vlade);
  2. TAKOJŠNO UKREPANJE;
  3. zavedanje KAKO VELIK IZZIV PREDSTAVLJA DEMOGRAFSKI PRIMANJKLJAJ.

Besedilo povzeto po: https://www.slovenec.org/2020/01/31/kaj-je-res-da-ni-dela-ali-da-ni-delavcev/

Foto: SLS


Objavljeno: 31.01.2020