SLS želi z amandmaji popraviti in dopolniti Zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov

SLS želi  z amandmaji popraviti in dopolniti Zakon o  interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov

 

Včeraj je Slovensko kmečko zvezo pri SLS in tudi vodstvo Slovenske ljudske stranke teh številne člane močno razburila vsebina Zakon o  interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov /…/. Zakon je ob dobrih kratkoročnih rešitvah za številne potrošnike dobesedno spregledal kmete, reševanje njihovih problemov, kar bi posledično imelo tudi odločilni vpliv na nadaljnjo zmanjševanje samooskrbe s hrano.

Po pogovorih z nekaterimi člani vlade in poslanci DZ RS smo se odločili, da pripravimo več amandmajev, ki zakon dopolnjujejo na način, da bi dejansko prinašal tudi rešitve za probleme kmetov in jih spodbudil k bistvenemu povečanju pridelave in predelave že z začetkom letošnje rasne sezone. Glavni del dopolnitev predstavlja novi 2a člen Zakona, z naslednjo vsebino:

 Ukrepi za preprečitev zmanjšanja proizvodnih kapacitet in povečanja samooskrbe s hrano

Za zagotovitev pogojev za proizvodnjo kmetijskih in živilskih proizvodov z namenom preprečevanja zmanjšanja proizvodnih kapacitet za pridelavo hrane in posledično povečanje samooskrbe se določijo dodatni ukrepi:

1 administrativna razbremenitev kmetov: poleg interventne ukinitve vseh birokratskih ovir, se omogoči tudi prodajo proizvodov izven kmetije in izven trgovin v lokalnem okolju (do podzakonsko določenih obsegov in z ustreznimi dovoljenji),

2 ukine se davčne blagajne za kmetijska gospodarstva, ki niso v sistemu DDV,

3 vzpostavi se sistem oblikovanja cen, ki temelji na priznanju vseh proizvodnih stroškov,

4 davčna razbremenitev: zmanjša se KD tistim kmetijam, ki pridelajo hrano za trg: zniža se KD za kmetijstvo za 50%, v primeru prodaje za trg za vsaj 5 kratnik višine KD; trošarine za gorivo (znižati prag za uveljavitev na 400 l in dvigniti % nad 70 in  dvigniti normirano porabo na ha,

5 spremeni se politika zavarovanj v kmetijski proizvodnji z namenom bistvenega povečanja zavarovanih površin in na primeru zavarovanj iz sosednjih držav uravnotežiti višino premi ter zavarovalne pakete,

6 zadruge in delujoči OP-ji so obvezni spodbujati pridelavo med njihovimi člani in v njihovih regijah, hkrati pa so zavezani k organiziranju odkupa in samemu odkupu (glavni nosilci). Uspešnost pri tem je glavni kriterij za pridobitev državnih spodbud za povečanje tržne pridelave in predelave kmetijskih pridelkov,

7 država zagotovi sredstva za logistiko odkupa lokalno pridelane hrane (logistični center in veletržnica, zbirni centri, skladišča, transport),

8 kreditiranje tekoče proizvodnje: Zadolži se sklad za regionalni razvoj kot finančno inštitucijo države, za ugodno kratkoročno kreditiranje tekoče proizvodnje,

9 pridelava poljščin na njivskih površinah se usmerja prvenstveno za prehrano ljudi (žita, beljakovinske rastline, krompir, zelenjava), živinoreja se postopoma na teh območjih zmanjšuje, dodatno pa se stimulira v hribovsko višinskih območjih (subvencije za krave dojilje, …),

10 neposredna plačila se namenjajo tistim, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano,

11 živilsko predelovalna industrija, trgovina, javni in zasebni zavodi (s koncesijo ali brez), vsa javna uprava, prioritetno, najprej odkupijo vso v Sloveniji pridelano hrano, ki pride na trg,

12 aktivnosti strokovnih služb (vse javne službe) se usmeri v implementacijo ustreznih, tudi kmetom sprejemljivih tehnologij, povečanju proizvodnje, sodelovanju pri organiziranju. Pri razvojnem delu (investicije) se delež sofinanciranja dvigne do najvišjega možnega deleža,

13 v sistemu javnega naročanja se določijo posebni pogoji javnega naročanja, ki veljajo za dobavo hrane, tako da se v tem delu ZJN-3 ne uporablja,

14 uveljavi se ukrep de minimis za spodbujanje pridelave hrane v odročnejših predelih,

15 občine se zaveže k spodbujanju pridelave, organiziranja in trženja hrane, delovanju v projektih LEADER in CLLD in pri javnem naročanju za uveljavljanje in prednostni status lokalno pridelane hrane,

16 revitalizacija kmetij in podeželja se izvaja tudi s spodbudami mladim, da se lažje odločijo, da ostanejo na podeželju, prevzamejo kmetije in jih ohranjajo in razvijajo kot svojo osnovno ali dopolnilno dejavnost,

17 poveča se nadzor zaradi morebitnih nepoštenih praks, ki se pojavljajo v odnosih med deležniki pridelave hrane, posebno zaradi nastalih izrednih razmer,

18 politika odvzema zveri mora slediti cilju zagotavljanja polne varnosti ljudi in njihovega premoženja. Nadštevilna populacija zveri se lahko ohranja le v neposeljenih strnjenih snežniških in kočevskih gozdovih,

19 geotermalno vodo se opredeli kot obnovljivi vir energije in za izkoriščanje pod pogoji, kot so v sosednjih državah (koncesije, moritoring glede izpustov …),

20 takoj se pristopi k izdelavi akcijskega načrta resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021.

Z amandmajem popravljamo tudi dvoumno dosedanjo dikcijo o tako imenovanem upravljavcu kmetije za primer, da kmetija zaradi bolezni ali drugih razlogov izgubi gospodarja oziroma je le-ta za določen nezmožen opravljati svoje delo. V SLS namreč nasprotujemo vsaki dikciji, ki bi relativizirala lastninsko pravico nosilca kmetijskega gospodarstva, ne glede na razloge.

V SLS pričakujemo, da bodo vlada in poslanci podprli predlagano vsebino sprememb zakona, saj v bi v tem primeru že v letošnjem letu bistveno povečali samooskrbo Slovenije s hrano, v treh letih pa bi ob dodatnih ukrepih tudi v primeru izrednih razmer Slovenija lahko zagotavljala zadostne količine hrane za celotno preskrbo prebivalcev Slovenije s tistimi vrstami kmetijskih pridelkov in izdelkov, za katere v Sloveniji obstajajo pogoji za normalno pridelavo in predelavo.


Objavljeno: 19.03.2020