SLS je skupaj z zunanjimi strokovnjaki v pomoč vladi s ciljem povečanja samooskrbe s hrano pripravila predlog interventnega zakona

PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POVEČANJE SAMOOSKRBE S HRANO V SLOVENIJI

 

I UVOD

1 OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Izbruh okužb z virusom SARS-CoV-2 konec leta 2019 na Kitajskem se je v začetku leta 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, tudi na Slovenijo in na države, na katere meji Republika Slovenija. Posledice se močno odražajo tudi v Republiki Sloveniji, kjer je bila 12. 3. 2020 tudi razglašena epidemija, Svetovna zdravstvena organizacija pa je 11. 3. 2020 razglasila pandemijo. S predlogom zakona se želi preprečiti zmanjšanje proizvodnih kapacitet v kmetijstvu v času krize zaradi epidemije SARS-CoV-2, hkrati pa želi vzpostaviti dolgoročni okvir za povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji, predvsem pri sadjarstvu in zelenjadarstvu, poljedelstvu in pri tistih živinorejskih panogah, kjer Slovenija ni samooskrbna. Pandemija je pokazala, da mora vsaka država zagotavljati prehransko varnost za svoje državljane, saj v kriznih časih odpove skupen trg. V primeru daljšega trajanja krize pa lahko v Sloveniji pride tudi do pomanjkanja osnovnih dobrin. S predlaganimi ukrepi bomo to nevarnost zmanjšali, prav tako pa tudi na dolgi rok dvignili stopnjo samooskrbe s hrano v Sloveniji.

Predlog zakona temelji izključno na ustavni pravici enakosti pred zakonom, ki mora veljati tudi v primeru pandemije. To pomeni, da imajo kmetje, kot pridelovalci hrane, ki je ena ključnih življenjskih dobrin v času krize, enake pravice in dolžnosti kot delavci v farmaciji in industriji medicinskih pripomočkov (cena, plačilo dela in drugih socialnih ukrepov ter tudi pravice do razvoja). Zato predlog zakona predvideva določitev zgornjih in spodnjih mej upravičenih cen, ki naj jih Kmetijski inštitut izračuna za konkretne pogoje kmetijske pridelave, pri čemer se ne sme upoštevati le cenovne politike za ravninske predele z velikimi površinami, ampak tudi pridelavo in rejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo.

Predlog zakona predvideva tudi pogoje za sklenitev pogodbenih odnosov med državo in pridelovalci za količine in cene, ki so izračunane v primeru pandemije. Prav sedaj se namreč izvaja priprava za setev in sama setev večine kultur, ki so za samooskrbo potrebne. V pogodbah se opredeli tudi prevzem pridelkov, ki na konkretnih pogodbenih površinah nastanejo kot viški nad potrebami samooskrbe in jih država prevzame v okviru državnih blagovnih rezerv. V tem primeru je nujna organizacija in izgradnja skladišč na terenu, predvsem na kmetijah, za katere predlog zakona predvideva določitev statusa in načina financiranja na podlagi Zakona o blagovnih rezervah.

Vsak, ki danes ustvarja, dela, krmi živali, obdeluje zemljo, ko drugi čakajo na delo, mora imeti od tega vsaj osnovne pravice in sicer, da lahko svoje pridelke proda po sprejemljivih cenah, vidi bodočnost v dejavnosti in ima v družbi spoštovanje. Zato predlog zakona, namesto omejitev in razkroja kmetij, predvideva spodbude, ki bodo pridelovalcem olajšale pridelavo hrane in se jim izkazalo spoštovanje za njihovo predanost pri pridelavi hrane, prav tako pa predlog zakona vzpostavlja pogoje za razvoj kmetijske panoge, ki je nujen za reševanje prebivalstva v takih krizah in pandemijah,

S tem bo učinek samooskrbe boljši, predvsem pa bo vsem prebivalcem še posebej potrošnikom, v času takšne krize kot je danes epidemija korona virusa, omogočal pravi pogled na koristi kmetijstva pri pridelavi hrane. Ta je bil velikokrat izkrivljen pri mladih, ki se velikokrat ne zavedajo, da raste hrana na zemlji, da je največ vredna hrana, ki raste in nastaja blizu in da je Slovenija paradiž okoljske čistosti v primerjavi z Evropo in svetom, zato je hrana bolj zdrava, kakovostna in ima več življenjske energije. S hrano ne odpravljamo samo lakote, ampak je hrana tudi zdravilo. Zato jo je nujno spoštovati enako kot na primer zdravila iz farmacije.

Predlog zakona zajema širok sklop ukrepov, ki jih mora Vlada Republike Slovenije natančneje predpisati v podzakonskih aktih, zato se Vladi Republike Slovenije nalaga 30 dnevni rok za sprejetje podzakonskih aktov in implementacijo predlaganih ukrepov v praksi.

2 CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1 Cilji

Predlog zakona spodbuja kmetijske pridelovalce k povečanem obsegu spomladanske setve, v času pandemije koronavirusa, cilj zakona pa je tudi dolgoročno povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji. Cilj predloga zakona je tudi dvigniti zavedanje pomena samooskrbe pri pridelavi hrane med prebivalci Slovenije in dvigniti ugled poklica kmeta, da bodo mlajši raje prevzemali kmetije in dolgoročno zagotavljali čim višji delež samooskrbe Slovenije s hrano.

Zakon temelji izključno na ustavni pravici, enakosti pred zakonom, tudi v situaciji pandemije. To pomeni, da imajo kmetje kot pridelovalci hrane (eno ključnih življenjskih stvari v času krize) enake pravice in dolžnosti kot delavci v farmaciji in industriji medicinskih pripomočkov (cena, plačilo dela in drugih socialnih ukrepov ter tudi pravice do razvoja). S takimi predpostavkami naj se postavijo meje upravičenih cen –minimalne, maksimalne, ki naj jih Kmetijski inštitut izračuna za konkretne pogoje pridelovanja (ne samo cenovna politika za ravninske predele z velikimi površinami, ampak tudi pridelavo in rejo na težjih pogojih z razdrobljenimi površinami). Zakon predvideva sklenitev pogodbenih odnosov s pridelovalci za količine in cene, ki so izračunane v primeru pandemije. Prav sedaj se namreč vrši priprava za setev in sama setev večine kultur, ki so za samooskrbo potrebne.  V pogodbah se opredeli tudi prevzem pridelkov, ki na konkretnih pogodbenih površinah nastanejo kot viški nad potrebami samooskrbe in jih država prevzame v okviru državnih blagovnih rezerv. V tem primeru je nujna organizacija in izgradnja skladišč na terenu, predvsem na kmetijah. Pa naj imajo status državnih blagovnih rezerv in se naj tako tudi financirajo.

2.2 Načela

Ključni načeli, ki jih zasleduje predlog zakona, sta odziv države na krizne razmere v času epidemije koronavirusa ter povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji.

2.3 Poglavitne rešitve

Predlog zakona predvideva določitev zgornjih in spodnjih mej upravičenih cen, ki naj jih Kmetijski inštitut izračuna za konkretne pogoje kmetijske pridelave, pri čemer se ne sme upoštevati le cenovne politike za ravninske predele z velikimi površinami, ampak tudi pridelavo in rejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo.

Predlog zakona predvideva tudi pogoje za sklenitev pogodbenih odnosov med državo in pridelovalci za količine in cene, ki so izračunane v primeru pandemije. Prav sedaj se namreč izvaja priprava za setev in sama setev večine kultur, ki so za samooskrbo potrebne. V pogodbah se opredeli tudi prevzem pridelkov, ki na konkretnih pogodbenih površinah nastanejo kot viški nad potrebami samooskrbe in jih država prevzame v okviru državnih blagovnih rezerv. V tem primeru je nujna organizacija in izgradnja skladišč na terenu, predvsem na kmetijah, za katere predlog zakona predvideva določitev statusa in načina financiranja na podlagi Zakona o blagovnih rezervah.

S predlogom zakona se ukinejo tudi določene administrativne ovire, ki predstavljajo oviro pri zasledovanju cilja povečanja samooskrbe s hrano. Predvideva se tudi zagotovitev odkupa kmetijskih pridelkov in živali po pridelovalni ceni v času pandemije, poseg države v določanje odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Predlog zakona določa tudi ukrepe za zagotovitev nemotenega odkupa živali, živalskih izdelkov in rastlinskih pridelkov s strani državnih blagovnih rezerv, s čemer se pridelovalcem zagotovi nemoten odkup v primeru motenj na trgu in poseže v cenovna razmerja v prehranski verigi.

Predlog zakona ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nalaga tudi takojšnjo pripravo sprememb programa Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 z namenom določitve ukrepov za preprečitev zmanjšanja proizvodnih kapacitet in povečanja samooskrbe s hrano, predvsem ukrepov za povečanje pridelave zelenjave, krompirja, povečanje setve poljščin primernih za prehrano ljudi in beljakovinskih rastlin, za stimulacijo pridelavo mleka na območjih z omejenimi dejavniki in ukrepov za podporo reje krav dojilj,  saj je kriza pokazala, kako je slovenska prireja govejega mesa odvisna od uvoza telet za pitanje ter ukrepov za dvig samooskrbe s prašičjim mesom.

Predlog zakona predvideva tudi ukrepe za povečanje stopnje organiziranosti kmetijskega sektorja, predvsem spodbujanje povezovanja kmetijskih gospodarstev v zadruge in organizacije proizvajalcev (OP). Prav tako se predlaga, da država zagotovi sredstva za izgradnjo izgradnjo veletržnic, zbirnih centrov in skladišč za hrano.

Predlog zakona tudi predvideva administrativne in davčne razbremenitve nosilcev kmetijskih gospodarstev, kot je npr. ukinitev davčnih blagajn, znižanje katastrskega dohodka za kmetijska gospodarstva, dvig katastrskega dogodka za obvezni vstop v DDV iz dosedanjih 7.500 EUR na 15.000 EUR, znižanje praga za uveljavitev trošarine na 400 l, znižanje stopnje DDV za kmetijske, živilske proizvode, repromaterial za izvajanje kmetijske pridelave in storitve, odlog plačila vseh davčnih obveznosti na kmetijskih gospodarstvih, zadrugah in podjetjih.

S predlogom zakona se predvideva tudi možnost prodaje kmetijskih proizvodov na tržnici oz. izven kmetijskega gospodarstva tudi družinskim članom, sorodnikom in z izjavo nosilca tudi ostalim, ki niso vpisani v RKG.

Zakon se navezuje na Zakon o interventnih ukrepih v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 32. izredni seji, 20. 3. 2020. Uveljavlja celovite rešitve, ki niso samo v domeni reševanja pristojnega ministrstva za kmetijstvo, temveč celotne Vlade Republike Slovenije. S tem namenom se tudi zadolžuje Vlado Republike Slovenije, da pripravi izvedbene predloge predlaganih ukrepov v obliki podzakonskih aktov, ki pa morajo biti usklajeni z vsemi ključnimi deležniki v kmetijstvu (npr. z imenovanjem medsektorske interventne delovne skupine).

3 OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

– ocena finančnih sredstev za državni proračun

Predlog zakona ima finančne posledice v ocenjeni višini 50 milijonov evrov iz naslova sprememb Programa razvoja podeželja milijonov evrov.

Ocenjene finančne posledice za odkup živali, mleka ter živalski izdelkov in rastlinski pridelkov s strani državnih blagovnih rezerv so predvidene v višini 15 milijonov evrov.

Izpad dohodkov državnega proračuna v višini 5 milijonov evrov se predvideva tudi zaradi zmanjšanja davčnih bremen in prispevkov za kmetijska gospodarstva, prizadeta zaradi epidemije.

4 NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

Sredstva se bodo zagotovila iz spremenjenega Programa razvoja podeželja in iz proračunske rezerve, ki bo namenjena za zmanjševanje posledic pandemije .

5 PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

Interventni ukrepi držav na trgu dela zaradi upada gospodarske aktivnosti kot posledice širjenja virusa: od držav članic Evropske unije je najbolj prizadeta Italija, ki je sprejela zdravstvene ukrepe vključno z omejitvijo gibanja blaga in ljudi predvsem na ozemlju prizadetih pokrajin. Ti ukrepi vplivajo tudi na upad gospodarstva, zato je konec februarja 2020 že namenila 900 milijonov evrov za pokrajine Lombardija, Benečija, Piemont, Emilija – Romanja ter Furlanija – Julijska krajina.

Na začetku marca 2020 je sprejela dodatne ukrepe tudi za namen blaženja posledic v gospodarstvu za celotno državo. Namenila je 3,6 milijarde evrov (0,2 % BDP) olajšav za podjetja, ki ugotavljajo več kot 25-odstotni upad prihodkov, in sredstva za zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Te ukrepe še oblikujejo in bodo okvir za splošno podporo delodajalcem in podjetjem, ki so jih restriktivni ukrepi najbolj prizadeli. Med drugim bodo ukrepi vključevali davčne olajšave in zmanjšanje socialnih prispevkov ter denarne socialne prejemke za odpuščene delavce. Oblikujejo se tudi ukrepi za nadomestilo izgubljenih prihodkov tudi za nekatere skupine samozaposlenih. Italija je namreč odredila opustitev delovnih aktivnosti za podjetja, razen tistih, ki zagotavljajo osnovne in javne gospodarske storitve, vključno z živinorejo, in tistih, ki jih je mogoče izvajati doma ali na daljavo. Ukrepi omogočajo delavcem, da svoje delo opravljajo zunaj delovnega mesta s široko uporabo vseh možnosti in oblik tako imenovanega pametnega dela (zunaj fizičnega delovnega mesta in ne glede na delovni čas, podprtega s sodobnimi informacijskimi tehnologijami).

Od drugih držav je treba izpostaviti državo izvora virusa, in sicer Kitajsko, ki razmišlja o paketnih spodbudah gospodarstvu, podobno kot ob začetku gospodarske krize leta 2008.

Štiri banke so sicer znižale obresti za posojila podjetjem, država pa zagotavlja obveznice lokalnim oblastem za gradnjo infrastrukturnih projektov z namenom spodbuditi gospodarsko aktivnost.

Hongkong je ob izbruhu virusa namenil 15 milijard hongkonških dolarjev za injekcijo gospodarstvu ter nižje obrestne mere z državnim poroštvom malim in srednje velikim podjetjem, poleg tega je izplačal vsakemu prebivalcu, starejšemu od 18 let, znesek 10.000 dolarjev s ciljem spodbuditi potrošnjo prebivalstva.

Evropska komisija pripravlja paket rešitev za ublažitev posledic pandemije. Ključna ukrepa bosta možnost spremembe neporabljenih sredstev iz različnih skladov finančne perspektive 2014 – 2020 in iz paketa finančnih ukrepov v višini 750 milijard evrov.

 

BESEDILO ČLENOV

1 člen

(vsebina)

 

S tem zakonom se z namenom zagotovitve zadostne oskrbe prebivalstva s hrano v Republiki Sloveniji zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija), preprečitve pomanjkanja hrane za oskrbo prebivalcev Republike Slovenije, varovanja zdravja in življenja ljudi, določajo ukrepi, s katerimi se ustvarjajo pogoji za pridelavo zadostnih količin hrane v kmetijstvu v kriznem času in dolgoročen dvig samooskrbe s hrano v Sloveniji.

 

2 člen

(Ukrepi za zagotovitev nemotenega odkupa živali, živalskih izdelkov in rastlinskih pridelkov)

V kolikor zaradi posledic epidemije virusa pride do motenj motenj na trgu, lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom poseže v cenovna razmerja v prehranski verigi in zagotovi odkup živali, mleka ter živalski izdelkov in rastlinski pridelkov.

V času epidemije virusa se za zagotovitev nadaljnjega dohodka nosilcev kmetijskih gospodarstev odredijo naslednji ukrepi:

  • možnost prodaje kmetijskih proizvodov na tržnici oz. izven kmetijskega gospodarstva, ki jih lahko prodajajo tudi družinski člani, sorodniki in z izjavo nosilca tudi ostali, ki niso vpisani v RKG,
  • sistem javnega naročanja: Vlada RS s podzakonskim aktom določi posebne pogoje javnega naročanja, ki veljajo za dobavo hrane, tako da se v tem delu ZJN-3 ne uporablja,
  • ukinitev poročanja o embalaži, cena recikliranja se vključi v ceno embalaže,
  • vzpostavitev sistema oblikovanja cen, ki temelji na izračunu proizvodne cene,
  • Uvedejo se masne bilance od kmetije preko agroživilskih obratov do trgovine in javnih zavodov za vse kmetijske pridelke in tudi predelane proizvode,
  • odkup nastalih presežkov posameznih kmetijskih proizvodov po višini izračunane proizvodne cene s strani Kmetijskega inštituta. Proizvodna cena bo izračuna za konkretne pogoje kmetijske pridelave, pri čemer se ne sme upoštevati le cenovne politike za ravninske predele z velikimi površinami, ampak tudi pridelavo in rejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo.
  • Blagovne rezerve odkupijo dogovorjene količine naročene pridelave in nastale presežke posameznih kmetijskih proizvodov po višini izračunane proizvodne cene z pribitkom 5 odstotkov,
  • živilsko predelovalna industrija, trgovina, javni in zasebni zavodi (s koncesijo ali brez), vsa javna uprava, prednostno najprej odkupijo vso v Sloveniji pridelano hrano, ki pride na trg,
  • Za pripeljano hrano iz drugih držav ali držav članic EU se uvede ogljični davek.

Organi, pristojni za nadzor nad nepoštenimi praksami v verigi preskrbe s hrano, v času trajanja epidemije okrepijo nadzor nad morebitnimi nepoštenimi praksami, ki se pojavljajo v odnosih med deležniki v prehranski verigi, zaradi nastalih razmer, predvsem v delu primarne proizvodnje.

 

3 člen

(Ukrepi za preprečitev zmanjšanja proizvodnih kapacitet in povečanja samooskrbe s hrano)

Za zmanjšanje proizvodnih kapacitet kmetijskih gospodarstev in povečanje samooskrbe s hrano, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi spremembo Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP) ter zagotovi dodatna finančna sredstva iz proračunske rezerve Republike Slovenije za naslednje ukrepe:

  • ukrepi za dvig pridelave zelenjave, krompirja,
  • ukrepi za povečanje setve poljščin primernih za prehrano ljudi in beljakovinskih rastlin,
  • ukrepe za spodbujanje pridelave mleka na območjih z omejenimi dejavniki,
  • ukrepe za podporo reji krav dojilj,
  • ukrepi za dvig samooskrbe s prašičjim mesom.

Dodatno se odredijo še naslednji ukrepi:

  • pri financiranju razvojnega dela v kmetijstvu (investicije) se delež sofinanciranja dvigne do najvišjega deleža, vzpostavi se sistem dopolnjevanja s sredstvi lokalnih skupnosti,
  • njivske površine se prvenstveno namenijo za pridelavo poljščin za prehrano ljudi – žita, beljakovinske rastline, krompir, zelenjava), živinoreja se postopoma na teh območjih zmanjšuje.

 4 člen

(Ukrepi za povečanje stopnje organiziranosti kmetijskega sektorja)

S ciljem povečanja stopnje organiziranosti v kmetijskem sektorju, se sprejmejo ukrepi, ki spodbujajo kmetijska gospodarstva k povezovanju v kmetijske zadruge in organizacije proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu: OP), in sicer:

  • v okviru PRP se prednostno podpira tista kmetijska gospodarstva, ki so povezana v kmetijske zadruge ali OP,
  • pripravijo se ukrepi v podporo vertikalnih sektorskih povezav, ko se povežejo kmetijskih pridelovalci, zadruge, predelovalna veriga in trgovina
  • država zagotovi sredstva za izgradnjo veletržnic, zbirnih centrov, skladišč,
  • projekti, ki se izvajajo v lokalnih skupnostih, ki so financirani iz sredstev lokalnih skupnosti se usmerijo v vsebine spodbujanja pridelave hrane, organiziranja kmetijskih pridelovalcev, trženja in promocije lokalno pridelane hrane,
  • podpora kmetom, ki prodajajo kmetijske pridelke na domu ali v kratkih verigah v lokalnem okolju,
  • zadruge in delujoči OP-ji, so obvezni spodbujati pridelavo med njihovimi člani in v njihovih regijah, hkrati pa so zavezani k organiziranju odkupa in samemu odkupu, na način, da se predvidi sklenitev pogodbenih odnosov s pridelovalci za količine in cene.

 5 člen

(Ukrepi za finančno razbremenitev kmetijskih gospodarstev, kmetijskih zadrug in OP)

Zaradi epidemije se nosilce kmetijskih gospodarstev, kmetijske zadruge in OP-je razbremeni naslednjih finančnih obveznosti:

  • zamik izvajanja obveznosti, predvsem za mlade kmete,
  • kmetijskim gospodarstvom, ki so prizadeta zaradi epidemije, se za dve leti odloži vračanje kreditov,
  • odpis plačila prispevkov iz kmetijske dejavnosti vsem samozaposlenim na kmetijskih in vzpostavitev obročnega plačila prispevkov podjetjem in zadrugam v času izrednih razmer za najmanj 12 mesecev (trajanje kmetijskega leta),
  • povračilo stroškov in škode, ki bi nastala na premoženju zaradi epidemije (npr. razkuževanje širšega obsega, stroški s preprečevanjem širjenja korona virusa), povračilo stroškov, ki bi nastali zaradi prepovedi oddaje živil zaradi zaprtja obratov ali njihovega omejenega delovanja in drugih omejitev, ki bi vplivala na poslovanje (npr. Karantena zaradi obolelosti nosilcev, ali članov kmetijskega gospodarstva, zaposlenih),
  • Za zaposlene v kmetijstvu, ki gredo na čakanje ali postanejo presežni delavci, se zagotovi refundacija,
  • Odpis zakupnin oz. najemnin za kmetijska zemljišča v lasti RS, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč RS kmetijskim gospodarstvom, ki so kmetije, za lata 2020 in 2021 do 80 ha kmetijskih zemljišč v zakupu (opomba: tukaj se izločijo podjetja),
  • kmetijskim gospodarstvom, ki so bili prizadeti zaradi epidemije, se za leti 2020 in 2021 omogoči odpis zakupnin oz. najemnin za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
  • Sprostitev državnih zemljišč za razvojno naravnane kmetije. Kmetije z visoko obremenitvijo GVŽ imajo prednost,
  • za zagotavljanje dostopa do finančnih virov za zagotavljanje tekoče proizvodnje se določi Slovenski regionalno razvojni sklad, za ugodno kratkoročno kreditiranje tekoče proizvodnje, oblikujejo se nujno potrebni likvidnostni krediti z ugodnim načinom financiranja za podjetja in zadruge.

 6 člen

(Administrativna razbremenitev kmetijskih gospodarstev)

Zaradi epidemije se administrativno razbremeni kmete in prilagodi način obravnave in izplačevanja ukrepov Skupne kmetijske politike EU.

  • Za kmetijska gospodarstva preneha obveznost uporabe davčnih blagajn.
  • Kmetijam, ki zagotavljajo dodatno pridelavo hrane v skladu s tem zakonom se poenostavi pridobivanje gradbene dokumentacije za kmetijske objekte, rastlinjake, steklenjake,
  • Kmetijam, ki zagotavljajo dodatno pridelavo hrane v skladu s tem zakonom, se poenostavi pridobivanje vodnih dovoljenj za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč

Vlada Republike Slovenije s podzakonskim aktom določi posebne pogoje javnega naročanja, ki veljajo za dobavo hrane, tako da se v tem delu ZJN-3 ne uporablja.

7 člen

(Davčne razbremenitve kmetijstva)

Zaradi epidemije se nosilce kmetijskih gospodarstev, kmetijske zadruge in OP-je razbremeni naslednjih davčnih obveznosti:

  • zmanjšanje KD tistim kmetijam, ki pridelajo hrano za trg: znižanje KD za kmetijstvo za 50 %, v primeru prodaje za trg za vsaj 5 kratnik višine KD,
  • dvig KD za obvezni vstop v DDV iz dosedanjih 7.500 EUR na 15.000 EUR;
  • znižanje praga za uveljavitev trošarine na 400 l, dvig % nad 70 in dvig porabe na ha,
  • znižanje stopnje DDV za kmetijske, živilske proizvode, repromaterial za izvajanje kmetijske pridelave in storitve,
  • odlog plačila vseh davčnih obveznosti na kmetijskih gospodarstvih, zadrugah in podjetjih,
  • znižanje praga za uveljavitev trošarine na 400 l,  dvig % nad 70 100 in dvig porabe na ha ter uvedba povračila trošarine za dvoriščne strojev,
  • ukinitev plačevanja dohodnine iz ukrepov kmetijske politike.

8 člen

(Ostali ukrepi)

Zaradi epidemije se določijo še naslednji ukrepi:

  • vzpostavi se sistem izplačevanja neposrednih plačil tistim nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano,
  • Obvezna praha se ukine, na teh površinah se prideluje hana za ljudi,
  • izboljšati pogoje za zavarovanje kmetijske proizvodnje ali ustanovitev vzajemnega načina zavarovanja z namenom povečanja deleža zavarovanj v kmetijstvu, primerljivo z zavarovanji iz sosednjih držav, z namenom povečanja zavarovanih površin, na primeru zavarovanj iz sosednjih držav uravnotežiti višino premij, zavarovalne pakete, stopnjo sofinanciranja itd. z upoštevanjem oz. vezavo na ostala zavarovanja nepremičnin in premičnin,
  • Izvede se analiza potreb, poišče ekonomske prednosti slovenskega kmetijstva in želene (ciljne) stopnje prehranske varnosti za sektorje, kjer nimamo naravnih možnosti zagotavljati 100 odstotne prehranske varnosti,
  • V primeru zaostrovanja razmer zaradi epidemije, se omogoči transport in logistika za nemoteno oskrbo prebivalstva, nemoteno oskrbo z vsemi sredstvi potrebnimi za izvajanje kmetijske in živilske dejavnosti. V ta sklop sodi tudi oskrba s potrebnim repromaterialom.
  • delovanje vseh javnih služb se usmeri v povečanje pridelave hrane, implementacijo ustreznih, kmetom sprejemljivih tehnologij, povečanje proizvodnje, sodelovanje pri organiziranju,
  • ukrepi de minimis se razširijo za namene povečanja samooskrbe,
  • javna služba kmetijskega svetovanja pripravi analizo možnosti ponovne vzpostavitve kmetovanja na zapuščenih kmetijah s ciljem revitalizacije kmetij in podeželja,
  • Kmetijske in biotehniške šole se zadolži za pripravo programov in aktivno vključenje izobraževanja mladih naslednikov kmetij. Država za izobraževanje mladih naslednikov kmetij vzpostavi ustrezno štipendijsko politiko in za to nameni tudi finančna sredstva,
  • generacijska prenova slovenskega kmetijstva po principu – prenos na mladega gospodarja se izvrši do 45 leta starosti mladega gospodarja, ki je invalidsko  in pokojninsko zavarovan iz kmetijske dejavnosti vsaj 5 let pred prevzemom kmetije
  • predlogi za odvzem zveri, ki jih pripravijo ustrezne strokovne službe in ministrstva so neposredno in takoj izvršljiva (aktivnejši pristop pri politiki odvzema zveri),
  • pristojno ministrstvo za kmetijstvo takoj pristopi k izdelavi akcijskega načrta resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021.

9 člen

(Pooblastilo Vladi Republike Slovenije za natančnejšo opredelitev ukrepov)

Podrobnejše kriterije za implementacijo ukrepov pripravi Vlada RS v 14 dneh od sprejetja tega zakona.

Za pripravo podrobnejših kriterijev za implementacijo ukrepov iz prvega odstavka, Vlada RS ustanovi posebno intervencijsko delovno skupino.

10 člen

(Začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

 

 

 

 

 

 

 


Objavljeno: 23.03.2020