Arbitraža ni rešila ničesar, Slovenija pa se je z njo škodljivo in nepotrebno postavila v podrejen odnos do Hrvaške

Danes mineva 10 let od referenduma, na katerem so slovenski volililci z minimalno večino podprli arbitražo kot obliko reševanja mejnih vprašanj s Hrvaško. Zavod 25. junij in SLS sta dolga leta osamljeno vztrajala v prizadevanjih, da se mejna vprašanja s Hrvaško rešijo pred vstopom Hrvaške v EU. Pokazalo se je, da smo imeli prav, čeprav so nas takrat podcenjevali in žalili, češ, da pokojni pravnik Daniel Starman, zgodovinar dr. Peter P. Klasinc, etnologija dr. Duša K. Umek, slavistka prof. Ana. K. Hafner in drugi nismo kompetentni za predlaganje drugačnih, boljših rešitev.

Po potrditvi sporazuma o arbitraži smo si še naprej prizadevali iskati čim boljše rešitve, zato smo zgoraj navedeni skupaj z zunanjimi domačimi in tujimi strokovnjaki pripravili tako imenovani predlog B, s katerim bi Slovenija v arbitraži zahtevala vse dokazano slovensko morje in ozemlje ob meji od morja do Madžarske. Žal tega predloga vlada in parlament iz še vedno nepojasnjenih razlogov nista podprla. Ob tem je takratni predsednik države dr. Turk namesto mednarodno najuglednejšega pravnika dr. Petriča za slovenskega predstavnika v arbitraži predlagal ne-optimalno osebnost, vključeni so bili neverodostojni posamezniki (dr. Sekolec) … V Zavodu 25. junij smo zaradi neodgovornega in škodljivega početja naznanili (za sum kaznivega dejanja) takratnega zunanjega ministra Erjavca in glavno operativko Drenikovo.
Rezultati arbitražnega postopka so znani. Z neustrezno vsebino slovenskega predloga so arbitri v več kot 90 odstotkih na kopnem presodili v korist Hrvaške. Slovenija je to blamažo pokrivala s plačevanjem ljudem, ki jih je razsodba postavila na Hrvaško, da so se lahko preselili v Slovenijo. Normalna država, ki nima slabe vesti, bi spodbujala pripadnike svojega naroda, da vztrajajo na svojih očetnjavah. Na morju pa se je razsodbo, ki je večino Piranskega zaliva prisodila Sloveniji, razlagalo kot slovensko zmago, čeprav nikoli v zgodovini do 25. junija 1991 Hrvaška ni nadzirala niti kvadratnega metra Piranskega zaliva. Še tako bornega rezultata za Slovenijo pa Hrvaška ne priznava in Sloveniji oporeka status pomorske države s teritorialni dostopom na odprto morje.

V SLS smo ponosni, da smo vztrajali. Vztrajali bomo tudi naprej. Slovenija bo ostala pomorska država hlapčevski drži večine slovenske politike navkljub.


Nauk zgodbe pa je, da je prizadevanje za pravične rešitve edina pot do trajno dobrih medsosedskih odnosov. Slovenijo in Hrvaško družijo številni skupni interesi, od učinkovite zaustavitve nezakonitih migracij do uspešnega gospodarskega sodelovanja. Zato moramo delovati modro, odgovorno, odločno in državotvorno. Arbitraža žal ni bila primer takega delovanja.


Objavljeno: 06.06.2020