SKZ pri SLS in Društvo SKZ: V strategiji upravljanja rjavega medveda naj bo javni interes družbe pred interesom zveri

Ljubljana, 19. 8. 2020 – S 15. septembrom 2020 se izteče javna obravnava strategije upravljanja rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji za obdobje 2020–2030. SKZ pri SLS in Društvo SKZ pozivata pripravljavce strategije, da postavijo interese kmetov in rejcev domačih živali, podeželskih prebivalcev, ki so jim kratene ustavne pravice enakosti, med drugim svoboda gibanja in pravica do varnosti, javni interes ohranjanja in razvoja podeželja ter ohranjanje kulturne kmetijske krajine kot naravne in kulturne dediščine, javni interes ohranjanja kmetijske zemlje, kmetovanja in zagotavljanja samooskrbe prebivalstva, javni interes ohranjanja biotske raznovrstnosti na gorskih, hribovitih in kraških travnikih, poljih in planinah, javni interes ohranjanja slovenskih lokalnih pasem domačih živali ter javni interes racionalnega trošenja javnega denarja pred interes zveri.

Število velikih zveri je v Sloveniji ušlo daleč preko meja družbene sprejemljivosti. Ne glede na zagotovila, ki so jih kmetje dobili lansko jesen, da bodo do pomladi, to je do začetka paše, za upravljanje z zvermi zagotovljene ustrezne zakonske rešitve, ki bodo omogočale tradicionalno slovensko kmetovanje, ustreznih zakonskih rešitev še ni. Stanje na terenu se drastično slabša in zaradi vedno novih napadov velikih zveri prihaja do zamiranja tradicionalnega pašništva na alpskih planinah in posledično opuščanja manjših kmetij  s tem pa tudi do širjenja zaraščanja, ki kazi podobo kulturne krajine. Ostro nasprotujemo širjenju populacije medveda na področja, kjer ga nikoli v zgodovini ni bilo (predalpski in alpski svet, Kras).

Podpiramo strokovna izhodišča dr. Klemen Jerina z biotehniške fakultete za upravljanje medveda, po katerem bi vsako koledarsko leto (dokler se ne doseže sprejemljivo število zveri v naravi) odvzem znašal 235-253 medvedov in ne bi ogrozil ugodnega ohranitvenega stanja populacije.

Zato SKZ pri SLS in Društvo SKZ  ponovno pozivata pripravljavce strategije, da čimprej sprejmejo ustrezno zakonsko podlago, ki bo omogočala, da se zveri, ki posegajo v človekovo okolje, delajo škodo in ogrožajo človeka, nemudoma odlovi, hkrati pa naj imata MOP in MKGP pri sprejemanju ustrezne dolgoročne strategije upravljanja z zvermi v prvem planu zavedanje, da je nujno zmanjševanje številčnosti in preprečevanje širjenja okolja prisotnosti velikih zveri v naravi.

Pozivamo tudi upravna sodišča in Ustavno sodišče Republike Slovenije, da ko se poenotita stroka in politika, v prihodnje ne zadržijo odločb o odlovu velikih zveri, saj so take odločitve enostranske in niso strokovno podprte, poleg tega pa povzročajo začarani krog ter stopnjujejo problematiko, namesto, da bi jo reševale. Državni svetnik predstavnik kmetov Brankov Tomažič je že večkrat opozoril, da: »Upravno sodišče pri presoji odlokov Vlade Republike Slovenije o odvzemu osebkov vrst bodisi medveda, bodisi volka, enostransko upošteva le mnenja nevladnih organizacij. Ob tem opozarjam, da člani teh organizacij ne živijo na podeželju in se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, torej nimajo nobene realne predstave o razširjenosti divjih zveri, ki čedalje bolj usodno vplivajo na preživetje kmetijske dejavnosti.«

Varovanje domačih živali z ograjami je v nekaterih večjih intenzivnih rejah ekonomsko vzdržno in na terenu izvedljivo, na večini kraških, predalpskih in alpskih kmetij pa praktično nemogoče zaradi ekonomskega vidika (manjše kmetije), naravnih omejitev kot so strme, skalnate, ekstenzivne površine, omejitve gibanja saj bi ograje močno posegle v mrežo pohodnih, planinskih in kolesarskih poti, vanje se zapletajo tudi domače rogate živali, divje živali, med katerimi so tudi zavarovane vrste ter nenazadnje krajinskega vidika, saj bi visoke ograje na pašnikih, posebej na alpskih planinah v celoti izničile naravno podobo krajine, kar bi pustilo velike posledice tudi na turizmu. Kakšna bo nenazadnje Slovenija, če bo prepredena z ograjami?

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je razpoložljiva sredstva za povračilo škode do 16. junija 2020 že porabila in tudi sicer odškodnine niso stimulativne, ne z ekonomskega in ne s psihološkega vidika, saj noben rejec ne goji domačih živali zato, da bi jih poklale zveri. Zato pozivamo Vlado RS, da z rebalansom proračuna priskrbi sredstva za povračilo preteklih škod, za prihodnja obdobja pa verjamemo, da bo bolj ekonomično tudi z vidika davkoplačevalcev, da se enostavno zmanjša število velikih zveri. Prav tako je nujno nameniti pozornost novi oceni vrednosti škode, ki ne more biti na  klavno vrednost, ampak na plemensko vrednost in mora upoštevati tudi izgubo tropa, ki se ga ne da nadomestiti, zato bi morale biti odškodnine bistveno višje.

SKZ pri SLS, predsednik Rok Sedminek

Društvo SKZ – Slovenska kmečka zveza, predsednik Miroslav Kosi


Objavljeno: 19.08.2020