Kongres SŽZ pri SLS odpira platformo za vključevanje žensk ne glede na politično pripadnost

Ob 100-letnici boja zgodovinske SLS za volilno pravico žensk na kongresu Slovenske ženske zveze pri SLS (SŽZ pri SLS) o vlogi ženske v javnem življenju in poziv k odpravi krivic, ki so bile podeželskim ženskam storjene z odpravo državnih pokojnin

Ankaran, 30. avgust 2020 – V hotelu Adria Convent je danes potekal volilni kongres Slovenske ženske zveze pri SLS ob 100-letnici (začasne) ženske volilne pravice na občinskih volitvah.

Kongres so uvodoma nagovorili predsednik SLS Marjan Podobnik, poslanec v Evropskem parlamentu SLS/EPP in podpredsednik SLS Franc Bogovič, predstavnik Zveze upokojencev SLS Ivan Dekleva ter podpredsednica Zelenih Slovenije dr. Nada Pavšer.

Za predsednico SŽZ pri SLS je bila izvoljena mag. Vesna Starman iz Kopra, za podpredsednici pa Marija Župec iz Iga in Lilijana Rakun iz Mozirja. Na mesto predsednice programskega sveta je bila izvoljena mag. Darija Jamnik. V upravnem odboru mandata 2020-2024 bodo delovale Tamara Mikin, Nadja Skok, Suzana Lara Krause, Leposava Jovanič, Zdenka Petoš, Majda Godina in Ivanka Brezigar.

Programski del kongresa je na pobudo prejšnje predsednice SŽZ pri SLS in podpredsednice SLS Suzane Lare Krause, obravnaval in sprejel kongresno deklaracijo, v kateri so se članice SŽZ pri SLS spomnile velike vloge zgodovinske SLS z dr. Antonom Korošcem na čelu pri boju za enakopravnost žensk in pri uveljavljanju splošne volilne pravice za ženske. 15. maja 1920 je bila z uradnim listom na pobudo SLS uvedena splošna volilna pravica na občinskih volitvah, tako so volili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. Kljub ostremu nasprotovanju SLS je bila že februarja 1921 ženskam volilna pravica ponovno odvzeta, saj so liberalne oziroma »napredne« stranke trdile, da ima na žensko močan vpliv klerikalizem in duhovščina, in bi bile zato z uvedbo splošne ženske volilne pravice napredne stranke oškodovane. Ženske so se lahko na volišča vrnile šele 11. avgusta 1945, ko je bil uveden tudi enostrankarski politični sistem. Ženskam je bila volilna izbira ponovno zaupana šele takrat, ko je bila s strani Komunistične partije Jugoslavije prepovedan strankarski pluralizem in zadušena vsaka politično demokratična politična izbira. Ko ženske dejansko niso imele več nobene politične izbire.

S kongresno deklaracijo so se članice SŽZ pri SLS zavezale, da bodo z zavedanjem, da so se v zgodovini ženske v politiko vključevale praviloma posamično, in da so bili množičnejši politični nastopi žensk vezani na družbene krize in ogrožanje njihovih pravic; da je v naravi ženske, da se za aktivno sodelovanje v politiki odloči, ko meni, da lahko kaj konkretnega doseže;da bodona večjo prisotnost žensk na odločevalnih položajih vedno vplivali izobrazba, zaposlenost, starost inzakonski stan žensk, število šoloobveznih otrok, vključenost žensk v socialne in podpornemreže; da s 3. novembrom, evropskim dnevom enakega plačila, s katerim se poziva k premostitvi plačne vrzeli med spoloma, evropske ženske vsako leto prestopijo simbolično mejo – od tega dne pa do konca koledarskega leta ženske zaradi plačnih razlik med obema spoloma svoje delo opravljajo brez plačila (razlika v višini plače med ženskami in moškimi na evropski ravni znaša v povprečju 16 % letno); da je enakost oziroma enakopravnost vključevanja žensk in moških pomemben vidik vseh področij politike na nacionalni in evropski ravni; da so družine temelj naše družbe, ki zahteva, da obstaja ravnovesje med poslovnim in zasebnim življenjem in ker ženske, ki vstopajo v delovno razmerje, omogočajo, da se družinski dohodki povečajo in prispevajo k evropski gospodarski rasti; da nasilja nad ženskami, otroki in moškimi ni mogoče dopuščati in ga je treba obravnavati v vseh oblikah zlorabe, tudi na digitalnih platformah;  da so ženske v vseh 28 državah članicah EU premalo zastopane na položajih moči; da kar 39 % podeželskih žensk dela na družinskih kmetijah, in da status zakoncev – pomagajočih družinskih članov, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, v več državah EU ni pravno priznan in zato ne dobivajo nobenega dohodka in je le 30 % upravljavcev ter lastnikov kmetij žensk;

da bodo nadaljevale boj zgodovinske SLS za enake pravice žensk in si še posebej prizadevale: da se prizna prispevek zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti (pomagajoči družinski člani), k družinski dejavnosti in da se jim zagotovi enaka stopnja socialne zaščite kot samozaposlenim delavcem; da se vsem upravičencem, ki jim je bila državna pokojnina odvzeta z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je začel veljati 1. januarja 2012, ta povrne; da primeri zlorabe položaja, izkoriščanje zaposlenih in kakršnakoli oblika nasilja ne ostanejo neopaženi; za aktivno participacijo žensk v družbenopolitičnem življenju vse do trenutka, ko kvote več ne bodo potrebne, tudi z lastnim zgledom; da se bodo medsebojno podpirale in ne bodo pristajale na drugačno obravnavo kot so je v politiki deležni moški, na očitke in vzbujanja občutka krivde, da čas namenjamo družbenopolitični aktivnosti namesto skrbi za družino ter da bo Slovenska ženska zveza pri SLS organizacija, na katero se bodo lahko obrnile tako ženske v stiski kot tudi tiste z zmožnostjo pomagati na kakršenkoli način, ne glede na politično pripadnost.


Objavljeno: 31.08.2020