Državni svetnik Branko Tomažič izredno aktiven predvsem na področju problematike kmetijstva

Ljubljana, 28. september 2020V mandatu 2017-2022 je v Državnem svetu RS, ki ga sestavljajo nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, 8 svetnikov iz vrst SLS. Med predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev nastopa tudi Branko Tomažič, ki je od začetka svojega mandata do danes vložil 3 predloge zakonov, 13 vprašanj in številne pobude. V nadaljevanju izpostavljamo nekatere izmed njih.

Predlog zakona o spremembah Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis Lupus) iz narave predstavlja obsežen dokument, ki temelji na zavedanju, da je vsakršen poseg  v populacije zavarovanih živalskih vrst treba obravnavati celovito in da sta osrednja cilja upravljanja velikih zveri ohranjanje populacije in hkrati zagotavljanje ustrezne ravni sobivanja. Ne glede na jasno opredeljene cilje, načela in predlagane poglavitne rešitve, ki so primerljive z rešitvami v drugih državah EU, predlog zakona ni uspel zaradi enostranskega upoštevanja stališč naravovarstvenikov, ki seveda niso tisti, ki bodo nosili stroške in posledice neurejenega razmerja na področju velikih zveri.

Konec januarja 2020 je državni svetnik v obravnavo vložil Predlog Zakona o spremembah Zakona o javnem naročanju, ki ga je pripravil SLS in katerega osnovni cilj je, da se pri javnih naročilih zagotovi izbor najugodnejšega ponudnika in prepreči nesprejemljivo dolgotrajnost postopkov. Predlog je zajel tudi spremembo zakona v delu, ki se nanaša na prekrške. Obstoječi zakon namreč omogoča privilegiranim ponudnikom, da se na prefinjen način znebijo konkurence.

Številna vprašanja se nanašajo na tematiko kmetijstva in položaj slovenskega kmeta. Eno izmed temeljnih vprašanj je, kako se Slovenija spopada z nepoštenimi trgovinskimi praksami (predvsem nizkimi odkupnimi cenami) v verigi preskrbe s hrano v luči ohranjanja in spodbujanja kmetijske dejavnosti. Opozoril je tudi, da se pri oblikovanju nove skupne kmetijske politike mora proučiti predlog, da so do neposrednih plačil upravičeni le aktivni kmetje – tisti, ki zemljo dejansko obdelujejo. Kritično se je odzval na afero s poljskim mesom in postavil vprašanje, zakaj Vlada RS takoj po izbruhu afere z govejim mesom ni sprejela ukrepov, ki bi preprečili nadaljnji uvoz spornega mesa in zaščitili slovenskega potrošnika. Prav tako je postavil vprašanje glede monitoringa nad vso uvoženo hrano in označevanje sledljivosti le-te, saj smo vsakodnevno priča odpoklicem oporečnih živil s polic.

Marca 2020 je Tomažič vložil pobudo za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti, s tem členom bi bila država poleg uresničevanja pravice do prehranske varnosti dolžna zagotavljati tudi ugodno okolje za trajnostno pridelavo hrane na način, da se ohranjajo naravni viri.

V luči pokoronskih ukrepov je postavil vprašanje, ali na Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru predlogov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo med drugim pripravljajo ukrepe, s katerimi bi tudi področje kmetijske dejavnosti razbremenili administrativnih postopkov in zagotovili, da bi bili le-ti do uporabnika prijaznejši, manj obremenjujoči, hitreje izvedljivi in cenejši.

Med vprašanji izven področja kmetijstva izstopata vprašanje in pobuda glede zagotavljanja pravice do izbire osebnega zdravnika, pravice do dostopa do zdravstvene obravnave in pravice do spoštovanja pacientovega časa v povezavi s pomanjkanjem in preobremenjenostjo družinskih zdravnikov ter dolgimi čakalnimi dobami in pobuda za sprejem Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Cilj dopolnitve je družinsko obrt, zlasti z vidika njenega učenja, določiti kot izjemo od dela in zaposlovanja na črno, kar bi omogočilo zgodnje učenje obrti in ohranjanje obrti. Predlog sprememb temelji na načelu medgeneracijskega učenja, na podlagi katerega se med starejšo in mlajšo generacijo vzpostavlja most in gradi medsebojno razumevanje in spoštovanje in načelu kontinuitete družinske obrti, ki je mogoča zgolj in samo če se zagotovi zgodnje učenje in prenos znanja v zgodnji dobi.

Branko Tomažič je tudi aktualni podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in se na volitvah v organe KGZS v skupini pravnih oseb, ki bodo v sredo, 30. septembra 2020, poteguje za nov mandat svetnika.


Objavljeno: 28.09.2020