Janez Podobnik: Zmagovito je seštevanje

O gibanju »Povežimo Slovenijo«, ki je v javni prostor vstopilo konec januarja.

Konec januarja je v javni prostor vstopilo gibanje Povežimo Slovenijo, ki pod skupno streho zavezanosti slovenski ustavi povezuje več strank, skupin, krajevnih list in uglednih posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov (če omenimo nekatere stranke in liste: Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Stranka modernega centra, Nova ljudska stranka – lista Franca Kanglerja, Celjska županova lista Bojana Šrota, Lista koprskega župana Aleša Bržana). O povezovalni pobudi se pogovarjamo s predstavnikom stranke, ki v gibanje prinaša najbolj razvejano organizacijsko mrežo, članom izvršilnega odbora in mednarodnim tajnikom Slovenske ljudske stranke Janezom Podobnikom.

Za slovenski politični prostor je značilna izrazita polarizacija, ki se je v zadnjem letu epidemijskih razmer in nove vladne ekipe še stopnjevala. Kako v te konkretne razmere vstopa pobuda gibanja Povežimo Slovenijo?

Vstopa s prepričanjem, da je smer velike politične in vedno bolj tudi ideološke polarizacije za Slovenijo slaba. Slabi nas kot narod, kot družbo in državo. V naše odnose vnaša nered, negativnost, izključevalnost, nesproščenost. Slovenija nujno potrebuje spremembo, drugačne metode sobivanja. Tudi na področju javnega, družbenega, političnega. Gibanje Povežimo Slovenijo želi odriniti na globoko. Stopa v središče slovenskega javnega prostora. Ne prinaša le drugačne, nove politične izbire, ampak tudi drugačen pristop do oblikovanja povezovalnega partnerstva. Gre za resnično inovacijo.

Gibanje povezuje nazorsko dokaj različne skupine, ki nosijo konservativne, zelene, liberalne in še kakšne predznake. Kaj je torej tista ključna rdeča nit, ki vas povezuje v notranje povezano politično skupino?

Ta izziv je največji. Ključna je drža sodelovanja, ki izhaja iz spoštovanja do vsakega partnerja. Tu poudarjam, da nam ne gre zgolj za površinsko »pozo sodelovalnosti«. Prva novost je že v tem, da s tem mislimo zares. In da nazorsko različne skupine to različnost dejansko sprejmemo, se v tem spoštujemo; in kar je ključno, najdemo navdih za sodelovalno politično platformo, ki se bo v slovenskem političnem prostoru pokazala z močno listo Povežimo Slovenijo, ki bo tudi nastopila na volitvah. Ključna nit naše sodelovalne zgodbe pa je njen temelj, slovenska ustava. Predstavlja sidro našega sodelovalnega modela.

Ste politik z dolgim in dobrim zgodovinskim spominom. Ali vidite kakšne vzporednice med vzpostavljanjem političnih strank ob zori slovenske demokratizacije in današnjim preoblikovanjem političnega prostora, v katerega želite poseči z novim gibanjem?

Da, res, poseben navdih nam je Demos, ki se je izkazal kot ključna zgodovinsko-politična inovacija, najbolj zaslužna, da se je v Slovenijo pred dobrimi 30 leti »vrnila« parlamentarna demokracija in pred 30 leti smo tudi postali samostojna država. Njegova širina, tako politična kot ideološko-vrednostna, ob vseh izzivih takega partnerstva postaja znova prava pot za Slovenijo. Treba je poudariti, da nismo naivni ali idealisti, pač pa je dozorel pravi čas. Praznino med ljudmi in državo oz. njenimi ključnimi institucijami je potrebno znova napolniti in napolnjevati. Celovito in dosledno, s pravimi vsebinami, tudi s sproščenostjo. Sicer se bo še naprej širilo izključevanje, ideološko sovraštvo, vsesplošno nezaupanje. Slovenija potrebuje ideološko pomiritev in sinergijo lastnih intelektualnih potencialov.

Česa se lahko gibanje Povežimo Slovenijo nauči iz dobrih in tudi slabih izkušenj preteklih poskusov premoščanja ostrih političnih delitev?

Tu res lahko govorim tudi iz nekaterih lastnih izkušenj. Prva, ključna izkušnja je, da je zmagovito seštevanje, ki je vedno boljše kot deljenje. In res je, da so nas različne izkušnje preteklih poskusov, ki v politični prostor zavestno prinašajo premoščanje ostrih političnih delitev, marsikaj naučile. Zato poudarjamo spoštovanje in takoj za njim zaupanje. Zato sem trdno prepričan, da se nam bo vse, kar bo naložba v zaupanje, dobro obrestovalo. Novost je predvsem v tem, da bo vsak subjekt našega gibanja gradil in izhajal iz svojega osnovnega programskega in vrednostnega središča. In ponavljam, povezovalni okvir nam predstavlja ustava in njene vrednote. V gibanju bomo tudi zavestno krepili kulturo pozornosti in naklonjenosti do ljudi s karizmo, tako voditeljsko kot strokovno, in še posebej do tistih, ki izpričujejo karizmo povezovalnosti. To so dragocene osebe, ki jim je treba omogočiti, da se njihov talent uveljavi. To še posebej velja za mlade.

Skupaj stopate tudi tisti, ki ste skupaj nekoč v isti stranki že bili. Ali želite s tem sporočiti, da nekdanja nesoglasja niso nepremostljiva ovira za prihodnje delovanje?

Tu velja stari rek, da moraš naprej narediti red pri sebi, potem bol lahko »urejeval druge«. SLS je marsikaj doživela. Vzpone in padce. A je vse preživela. Tudi mi smo se morali učiti, kako živeti s svojimi različnostmi. To nas je kolilo in utrdilo, da nismo omagali. Njena avtentična politična zgodba se ni izpela. Nekdanja nesoglasja smo kot zrela stranka presegli na »spravnem kongresu«, kot smo ga sami poimenovali leta 2018 v Novem mestu. Ostajamo živi. S svojo dejansko držo sodelovanja, ki je skozi vse obdobje od ustanovitve leta 1988 eden njenih ključnih političnih konceptov, lahko danes, v tem politično zelo usodnem času za Slovenijo postajamo znova »del rešitve«.

Kakšno vlogo želi imeti v gibanju Slovenska ljudska stranka kot njen organizacijsko najmočnejši člen?

Predvsem enakovredno drugim partnerjem v gibanju. In ponavljam, v spoštljivem partnerskem odnosu. Vidimo ga v tem, da vsak subjekt – tako politična stranka ali lokalna lista, tudi nevladna organizacija ali številni posamezniki – prinaša tisto, kar premore najboljšega. V SLS v gibanje prinašamo zavzemanje za vrednote, ki so temeljne za slovensko osamosvojitev; prinašamo svoje zavzemanje za trajnostni, sonaravni in policentrični razvoj Slovenije; prinašamo svojo skrb, da bo Slovenija tudi demografsko preživela; prinašamo svojo zvestobo slovenstvu, ki se navdihuje v naši kulturi in krščanskem etosu in je odprto v evropsko prihodnost. Toda dodajam, z vso spoštljivostjo bomo gradili odnose s partnerji, ki bodo v naš skupno prostor prinašali drugačne, svoje poglede. Prepričan sem, da nas bo povezovalo prepričanje, da ni dovolj, da je Slovenija lepa dežela, postati mora dobro delujoča država.

Zadnjih nekaj parlamentarnih volitev je zaznamovala vse nižja volilna udeležba. Želite z gibanjem Povežimo Slovenijo predramiti zlasti tiste, ki so se v zadnjih letih spremenili v volilne abstinente?
Predvsem želimo odpreti politični prostor za odgovorne, angažirane državljane. Ki jim je mar za njihovo prihodnost in prihodnost njihovih otrok in vnukov. Ki jih razpoloženje ideološke izključevalnosti hromi in dela pasivne. Zelo smo odprti za mlade. Odprti smo za vsako slovensko občino, od mestne do najmanjše na podeželju. Spoštujemo veliko zavzetost političnih strank v sedanji vladi, ki se trudi po najboljših močeh v soočanju s pandemijo in vsemi pridruženimi izzivi. Obžalujemo, da so opozicijske stranke izbrale dosledno protivladno pozicijo in se niso pridružile nekaterim pobudam za več sodelovanja v teh zapletenih časih. Toda velik del državljanov v takih razmerah ostaja »zunaj«, »zadaj«, nenagovorjen. Zato smo prepričani, da se bo z našim gibanjem volilna udeležba povečala.

Kakšne si torej temeljne ambicije gibanja Povežimo Slovenijo, v letu, ko se spominjamo 30. obletnice vzpostavitve samostojne države?

Ambicije so velike. Zavedamo se, da so politične in družbene razmere v Sloveniji zelo zapletene. Naš odgovor je oblivanje močne, zaupanja vredne liste »Povežimo Slovenijo«, ki ima vse možnosti, da bo na parlamentarnih volitvah uspešna, zelo uspešna. Da bo dosegla rezultat, ki se bo približal 20 odstotkom. Zato je razumljivo, da bo v svojem širokem kadrovskem naboru ponudila tudi kandidata ali kandidatko za mandatarja. In nič ni »zadaj«. Vse je tu, scela. Kot pravi latinski pregovor: »Polovico dela ima, kdor začne«. Mi smo začeli. Ne nazadnje, slovenska država si ob 30. obletnici ustanovitve zasluži gibanje, kot je gibanje Povežimo Slovenijo.

Intervju je objavljen v časopisu Družina, 21. februarja 2021, št. 8 in na spletni strani: http://bit.ly/2NvARjy

Vir slike: druzina.si


Objavljeno: 23.02.2021