Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič: Ljudem ukinjamo urade, servisne službe, pošte, bančne poslovalnice, s terena se umikajo inšpekcijske službe, in bizarno je, da sploh ne vemo, ali s tem res kaj prihranimo!

Ljubljana, 31. januar 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 13. točki dnevnega reda peti dan zasedanja Državnega zbora na 21. redni seji k prvi obravnavi Predloga zakona o finančni upravi je predstavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:

franc_bogovic»Govorimo o Predlogu zakona o finančni upravi. Danes je prva obravnava tega zakona. Navkljub temu, da ima predlog več kot 100 členov, je bolj ali manj osredotočen na eno bistveno točko vsebine: združevanje davčne in carinske uprave. Vse ostalo je bolj ali manj prenos zakonodaje in uredb iz trenutno veljavnih zakonov o carinski in davčni službi. Kot nas večina že dobro ve, so tekli pogovori o združevanju  davčne in carinske uprave že v prejšnjem mandatu in smo imeli že pripravljen zakon na to temo. Že pred časom se je vedelo, da se bo sredi leta zgodil vstop Hrvaške v Evropsko unijo in da temu sledi tudi potreba po reorganizaciji predvsem carinskih služb. Nedvomno je smiselno združiti dva organa, ki imata precej podobne naloge, v tem primeru pobiranje obveznih dajatev, in ju združiti pod isto streho, da se pod eno streho tudi nadzira in evidentira zbiranje vseh dajatev. Tako iz tega zornega kota združevanje oziroma priključitev carinske uprave ni nič posebnega, če to pomeni, da bomo znali učinkovito uporabiti kadre, ki se zdaj pojavljajo kot odvečni, glede na to, da ni več meja po vstopu Hrvaške v EU, in če bomo dosegli konkretne finančne učinke ter prihranke, ki jih v teh časih še kako potrebujemo. Ravno tu je že takoj na začetku evidentirana že večkrat videna praksa te koalicije. V poglavju zakona, ki se glasi Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, je navedeno, da bo združitev prinesla približno milijon evrov stroškov, v nadaljevanju pa zgolj, da se v zvezi z združitvijo pričakujejo tudi prihranki. Pričakujejo se prihranki – kakšni prihranki? Ne vemo, ali je to 1.000 evrov, pol milijona, 10 milijonov. Ali pomeni to manjše število zaposlenih ali bo enako število zaposlenih, bi lahko naredili več, imeli boljše rezultate, izvajali boljši nadzor? Človek bi mislil, da morajo biti v okviru takšne združitve organov zelo jasno opredeljeni cilji o racionalizaciji stroškov kot tudi o izboljšanju rezultatov in na kakšen način bodo doseženi. Samo neke reorganizacije na papirju ne prinesejo napredka, še manj večje učinkovitosti, ampak največkrat še več stroškov in težav. V tem primeru bi morala biti združitev priložnost za iskanje sinergij na novo skupno sistematizacijo, da se prepreči podvajanje določenih del, določenih nalog. Če bi bil to primer podjetja, bi verjetno govorili o 10 do 20 % nižjih stroških ali pa seveda o 15 do 20 % večji učinkovitosti. Samo pri nas v Sloveniji je možno, da ministrstvo pripravi neko združitev organov in vse, kar se iz tega vidi, je napoved enega milijona dodatnih stroškov. Ravno zaradi tega, ker nekih oprijemljivih ciljev v tej združitvi ni zaznati, imamo v Slovenski ljudski stranki občutek, da je pravi namen tokratnega zakona tisto, kar smo zaznali že pri nekih drugih hitrih potezah s  področja centralizacije države. Načrtuje se ukinjanje sedmih davčnih izpostav, saj, kot se da razbrati iz nekaterih informacij, gre za priključitev sedmih lokalnih davčnih uprav: Ptuj, Dravograd, Brežice, Kočevje, Velenje, Hrastnik in Postojna, kot tudi carinskih uradov večjim upravam velikih mest. In ker finančnih učinkov, kot smo že spoznali, sploh ni navedenih v zakonu, me vse to spominja na vse tiste slabe izkušnje, ki jih imamo iz prejšnjih centraliziranih odločitev. Spomnimo se policijskih uprav, ki jih je ukinjala Pahorjeva vlada. Na koncu se je izkazalo, da prihranka praktično ni, povečajo pa se potni stroški, saj se zaposleni vozijo sem in tja, kakšnega bistvenega izboljšanja varnosti ni, boljše preiskanosti kaznivih dejanj tudi ne, posledica je samo ta, da so prebivalci tistega kraja, kjer je bila zadeva ukinjena, ostali brez predstavništva tega organa in tudi z veliko praznimi prostori v lasti države. Če pogledamo na problematiko malo širše; ko smo že pri varčevanju z ukinjanjem in centraliziranjem, se na koncu izkaže, da sploh ne gre za varčevanje, ampak za zgoščevanje birokracije v večjih mestih. Ljudem ukinjamo urade, servisne službe, torej pomembne dele javnega servisa, ukinjamo jih pošte, zapirajo se bančne poslovalnice,  s terena se umikajo inšpekcijske službe, skratka – vračamo se vsaj 50 let nazaj, kjer so morali ljudje vse relevantne in uradne zadeve urejati v večjih urbanih središčih. In kar je najbolj bizarno, sploh ne vemo, ali s tem res kaj prihranimo ali pa se bodo delavci, ki so do tedaj delali v enem kraju in so nanj tudi družbeno vezani, zgolj prisiljeni voziti drugam na svoje delovno mesto in s tem povzročati dodatne stroške s prevozom. Po ukinitvi tega delovnega mesta se zgodijo nova delovna mesta, ki se na tak način omogočajo zgolj v večjih urbanih središčih, s čimer se v Slovenski ljudski stranki ne strinjamo. Če že selimo ljudi sem in tja, potem mora biti zelo jasno dokazan učinek tako v optimiziranju procesa dela kot finančni učinek, ki je moral odtehtati takšne spremembe, ali pa boljšo in kakovostnejšo storitev, ki jo ta služba nudi. Če se to ne zagotovi, potem lahko brez težav trdim, da za celotnim zakonom stojijo zgolj zelo evidentne težnje vladajoče politike po centralizaciji države, kar se zdaj kaže pri številnih drugih predlogih. Spomnimo se samo rokohitrskih predlogov o množičnemu ukinjanju podeželskih občin, spomnimo se nepravičnega davka na nepremičnine, formiranja upravnih okrajev in podobno. Koalicija naj se vpraša, ali si resnično želi dve Sloveniji, mestno in podeželsko, bogato in revno. In tudi ta zakon je eden tistih, ki lahko to ločnico bodisi zmanjšuje ali pa jo še bolj izpostavlja. V Slovenski ljudski stranki pričakujemo, da se v tem zakonu, če je njegov namen resnično samo združiti davčno in carinsko upravo, zelo jasno opredeli tudi, kakšno je stanje danes. In če bo ministrstvo kasneje želelo izvajati organizacijske spremembe v smislu ukinjanja uradov in izpostav, bi moralo priti v Državni zbor po ta mandat. Dejstvo je, da smo v Državnem zboru izvoljeni predstavniki ljudstva in samo Državni zbor lahko odloča o tako korenitih organizacijskih spremembah na področju pobiranja davkov. In če boste znova želeli ukiniti določen servis ljudem, ki slučajno ne živijo v enem od večjih mest v državi, potem boste za to morali prevzeti tudi politično odgovornost. V Slovenski ljudski stranki bomo zelo pozorno spremljali sprejem tega zakona. Osnovni ideji, se pravi, da se pod isto streho združita carinska in davčna uprava,  temu cilju zagotovo sledimo in ga tudi podpiramo. Vsekakor pa moramo biti pozorni, da takšen zakon ne dela novih krivic po državi in da na nek način v mestih pušča prazne prostore v lasti države, v večjih urbanih središčih pa nekdo na lizing pogodbe in na podoben način drago prodaja objekte državi. To je bila praksa v preteklosti. Če bo treba, bomo v nadaljevanju postregli tudi s konkretnimi primeri. Mislim pa, da je  prav, da se enkrat zavedamo te svoje odgovornosti in tudi pri tem, kakšno državo želimo imeti, imeti v mislih to, da je Slovenija lepa, dokler je decentralizirana, dokler ljudje lahko opravljajo svoje delo tudi v upravnih organih v bližini svojega doma in na ta način vplivajo na kakovost življenja v tem kraju.
V Slovenski ljudski stranki verjamemo, da bo prevladala modrost, da so tudi v koaliciji poslanci, ki prihajajo iz območij, kjer zelo dobro poznajo, kaj pomeni korak za korakom ukinjanje servisnih služb na podeželju in da bomo na koncu sprejeli takšen zakon, ki bo sledil ciljem, ki jim je ta zakon v osnovi tudi namenjen.«


Objavljeno: 03.02.2014