Predsednik SLS Franc Bogovič: Tiste, ki so spravili to državo na kant, da danes na nas gledajo kot eno izmed držav z najslabšimi trendi, je enostavno treba poklicati na odgovornost.

Kot del EU nismo več vredni zaupanja, saj nočemo pogledati stvarem v oči in se skrivamo za raznimi floskulami pravne države

SoftlinkLjubljana, 20. september 2013 – Stališče poslanske skupine SLS k obravnavi Predloga priporočila o problematiki reševanja zasebnih bank Probanke in Factor banke z denarjem slovenskih državljanov je na današnji 43. izredni seji Državnega zbora RS predstavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:

»Pozdravljam, da danes v Državnem zboru govorimo o ključnem problemu, ki suši Slovenijo, in zelo na hitro sem se tudi odzval na odločitev guvernerja Banke Slovenije, podprl in mu čestital za potezo, ki jo je naredil tistega petka. Spoštovani gospod Jazbec, v Državnem zboru ste bili deležni zelo velike podpore, 77 poslank in poslancev vam je na tajnem glasovanju dalo podporo. Izjema je bila stranka SD, ki je takrat dejala, da pač ne podpira politike, ki jo vodite, in ki naj bi ji pripadali. Veseli me, da ste bili danes deležni tudi njihove podpore pri vaši potezi, ki ste jo naredili po dveh mesecih in se vam resnično iskreno zahvaljujem za to. V SLS smo bili zelo kritični in smo si dovolili kljub polnemu zavedanju pristojnosti, ki jih imamo poslanke in poslanci, kritizirati prejšnjega guvernerja. Avgusta 2011 je bila v Državnem zboru razprava, na kateri smo spregovorili o neučinkovitem delu Banke Slovenije. Gospod Frangež je v svojem uvodu dejal, da so podobno naredili v Ameriki. Pet let prej so v Ameriki posegli v to gnilo jabolko in poskušali narediti red na tem področju in ga tudi naredili. Mi smo vseh teh pet let odlašali in ko ste prispeli julija na krmilo Banke Slovenije, ste v dveh mesecih morali ugotoviti, da bosta v nekaj tednih dve banki nelikvidni in bi dejansko prišlo do razpada bančnega sistema oziroma velike ogroženosti stabilnosti bančnega sistema. Zato podpiramo to, kar ste naredili. Podpiramo to, da se danes o tem razpravlja. Danes so bila tukaj postavljena retorična vprašanja, zakaj. Zelo enostavno, spoštovane kolegice in kolegi. Govorimo o dveh bankah s 4 % bilančne vsote, ki sta, kot vsi zatrjujejo, najbolj ekscesni, in bo tudi ta cena velika in tudi način sanacije naj bi bil takšen, kot je predviden, samo za ti dve banki, vendar pa se bomo 5 let prepozno soočili v Državnem zboru, da bomo morali ugotoviti, ali je tistih 10 % BDP, to so 3 milijarde in pol, dovolj za sanacijo teh lukenj, teh pokvarjenosti, ki so se zgodile v teh letih. Ne govorim o teh petih letih, ampak o zadnjem desetletju, pa še kakšno leto verjetno več. Zato imajo naše državljanke in državljani, tisti, ki so nas izvolili, da opravljamo delo v njihovem imenu, vso pravico, da o tem spregovorimo tu, da nas poslušajo, zato da bodo tudi vedeli, kakšen bo račun in kdo ga bo plačal. Žal se bo večina tega računa izstavila prek zadolžitev državljankam in državljanom in glede na številke, ki jih pripravljamo, ki so jasne v naših javnih financah, da bo teh 20 najbrž prišlo na 25 milijard dolga in da bomo desetletja plačevali to, kar se je v 20-ih letih po sanaciji bančnega sistema pač zavleklo v naš bančni sistem. Tu je bilo danes govora o delovanju pravne države, o zaupanju v to, da je nekdo kriv takrat, ko je obsojen. Predolgo govorimo te floskule, spoštovane kolegice in kolegi, v tej državi smo tik pred tem, da nam bodo drugi morali priti povedati, kaj je treba narediti. Nekaj 10 ljudi z imenom in priimkom je pripeljalo državo tja, kjer danes smo. Če berem in gledam časopise, bom citiral, da ne bo kdo rekel, da sam razkrivam kakšno bančno tajnost: na MMC so se že pojavile informacije, da bo država reševala depozite tistih, ki jim je banka posodila milijone evrov, a jih še vedno niso vrnili. Factor banka je namreč denar posodila Tomažu Lovšetu, sodelovala pri financiranju GREP-a za projekt Stožice, odkupovali so terjatve na projektu Bužekijan, financirali so propadlo Primorje ter FB investicije Igorja Bavčarja, med drugim pa so denar posodili tudi KLM naložbam, prek katerih je Zoran Janković kupoval Mercatorjeve delnice, in Binetu Kordežu. Probanka pa je med drugim nasedla s posojili Viator&Vektorja, Trimu, LM-eju, Medaljonu, Zlati Moneti 2 ter Avtotehni. V drugem dnevniku piše: Jankovićevih 11 milijonov skrbi, nasedli pri Kordežu, Bavčarju, Horvatu, Pavčku, omenja se gospod Srečko Šamperl, ki naj bi s temi krediti prevzel vodnogospodarsko podjetje VGB Kranj, Miroslav Blanuša, potem se omenja Janko Zakeršnik, omenja se brat direktorice Probanke in podobno. To so ljudje z imeni in priimki. Pred nas pride še sanacija ostalih bank, tudi tam so imena in priimki, mogoče malo bolj skriti v večjih sistemih, kot so ti, za katere se na prste obeh rok da ugotoviti, zakaj so vstopali v lastništvo, nastavljali uprave, bili nadzorniki skozi desetletje v teh bankah, zakaj so isti ljudje pri teh bankah najemali nekajkrat večje kredite kot njihovi lastniki in podobno. Računica je zelo enostavna. In to so razlogi, zakaj moramo o tem govoriti. Pri pobudi za današnjo sejo se nismo podpisali kot pobudniki, ker v SLS ocenjujemo, da niso tako problematični tisti, ki imajo danes depozite v teh dveh bankah, problematični so tisti, ki so skozi desetletje, s tem, ko vemo, da je 10 % potrebnega kapitala, 100 % pa je potem tistih bančnih vlog in še pobrani od drugod, iz teh bank izsesali, izčrpali kredit. In prek teh kreditov in prek nasedlih kreditov, kjer so za imeni, ki sem jih prej omenjal, v medijih označene že kar številke, so te luknje. Nisem tako prepričan, da so se vsi ti krediti izgubili v papirjih. Tudi tu lahko preberemo koliko jih je na Kajmanskih otokih, koliko jih je na Cipru, koliko jih je v Liechtensteinu. Kar lepo po sledi bo treba iti tem ljudem, kajti če tega ne bomo raziskali mi, bomo zelo težko izstavljali račun našim davkoplačevalcem oziroma bomo odgovornost za to prevzemali sami. Sam sem 15 let v aktivni politiki, profesionalni politik, nisem odgovoren za prav nobeno dubiozo in si ne dovolim, da bom sam kriv za to, kar smo politiki zavozili. Ko sem šel na en sestanek h gospe premierki, ker sem želel sodelovati pri tem, da je treba v državi toliko porabiti, kolikor ustvarimo, so mi iz desetih centimetrov klicali in kričali v obraz, da sem lopov. Ne, nisem lopov, lahko javno povem, verjamem, da je med nami velika večina tistih, ki lahko enako rečemo in lahko pogledamo v oči in z argumenti to dokažemo. Tisti, ki so pa v tej državi ali v bančnem sistemu ali v politiki sodelovali pri teh poslih, ki so spravili to državo na kant, da danes na nas gledajo kot eno izmed držav z najslabšimi trendi, te ljudi je enostavno treba poklicati na odgovornost. S tega mesta, spoštovani guverner, hvala za ta korak, pričakujem pa zelo javno, ne vem, če imate v Banki Slovenije vse tiste, ki gredo po tej poti, upam, da vam bodo sledili. Žal je veliko tistih, ki so bili tudi v teh letih, ko se ni delalo teh korakov. Upam, da bo vaša politika, ki je bila kritizirana pri vašem imenovanju, obveljala, in da boste šli stvarem do konca in to, kar ste tudi dejali – vse odgovorne, ki so sodelovali v teh poslih, prijavili na primerno mesto in da bo delo organov pregona končno steklo. V Sloveniji je bilo v zadnjih mesecih kar precej govora najprej o stvareh, ki so se dogajale okoli Zvonov. Tam smo ugotavljali velike številke, zdaj imamo drugi paket. Verjamem, da bo pri vzpostavitvi slabe banke prišlo do tretjega, najbrž največjega paketa. Lani sem bil kot minister zelo razočaran, ko smo poskušali od Banke Slovenije dobiti podatke, kaj se dogaja v bančnem sektorju. Minister za finance dr. Šušteršič jih je želel dobiti, da bi nam jih predstavil. Enostavno so bile stvari Vladi nedostopne. Iz takšnih ali drugačnih razlogov. Vprašajmo se, kaj se je dogajalo lani v tem času, ko naj bi načeloma dogovorili projekt slabe banke in projekt slovenskega državnega holdinga, dve ključni rak rani slovenske tranzicije, kjer bi pogledali v drobovje bančnega sistema in upravljanja z državnim premoženjem. Kaj se je zgodilo? Nasprotovanje, najprej politično, na koncu podpisi, ob pol polnoči na Ustavno sodišče zato, da so se postopki zadržali do konca leta. Vesel sem bil odločitve, ki se je zgodila na Ustavnem sodišču, da lahko s tem projektom nadaljujemo. Krizna situacija ni bila takrat, ko smo sprejeli ZUJF, in mnogim Slovenkam in Slovencem odrekli delček pravic. Krizna situacija se je zaostrila, nadaljevala in tudi, po mojem globokem prepričanju, iz ozadja modelirala takrat, ko je bil željen oster vstop v bančni sektor.

Po prvi poti, ki smo jo naredili v Vladi, da smo šli v sanacijo javnih financ in pa zaokrožitev proračuna je bil drugi korak banke. Tam se je zalomilo, kolegice in kolegi. Eno leto je zelo pomembno leto, v enem letu se marsikaj zgodi. Ne da je kdo dvignil depozit iz banke, v teh letih se na različne načine potem po raznih davčnih oazah tudi prenese mnogo premoženja. In mislim, da moramo v Sloveniji mnogo narediti na tem in ta dva primera naj boste primera, na katerih se bomo začeli obnašati tako, da bomo govorili tisto, kar je treba govoriti, in ukrepali, kot je treba ukrepati, ne pa da bomo kar pristajali na to, da govorimo to, kar se dobro sliši. Če bomo še nekaj časa govorili to, kar se dobro sliši, bomo morali priznati, da vsi skupaj – gospodarstvo, bančništvo, vlada, parlament, pač nismo sposobni voditi te države in bodo prišli drugi. In zakaj bodo prišli? Ne zato, ker je nekdo v Evropi dal črno piko Sloveniji. Naj poenostavim: če greste k sosedu po pet tisoč evrov posojila in vam verjame, da so v vaši družini dobro delali, da se razumete, vam bo posodil. Mogoče je še kakšen razlog, da vam bo še drugič posodil. Ko prideš pa tretjič k njemu in prihajaš iz hiše, kjer so vsi skregani med seboj, kjer eden krade drugemu, eden zapravlja, drugi dela, ne ve se, kam ta hiša gre, se bo pač ta sosed vprašal, ali si še vreden tega zaupanja. In mi smo, spoštovane kolegice in kolegi, del evro območja, v katerem

pač takšni, kot smo, nismo vredni zaupanja. In nismo vredni zaupanja zaradi tega, ker pač ne želimo pogledati stvarem v oči in se skrivamo za raznimi floskulami pravne države, kriv, ko je obtožen, tisti čas, ko vsega zmanjka. Na takšen način države ne bomo pripeljali iz krize. Zato podpiram to, kar se danes odvija tukaj v Državnem zboru, bodimo kritični, bodimo jasni. Guvernerju Banke Slovenije in finančnemu ministru želim obilo poguma, korajže, jo bosta potrebovala, kajti iz imen, ki izhajajo – govorimo o nekih kvazi slovenskih elitah, ki so se same tako oklicale, se tudi desetletja obnašale kot neke kvazi elite, vozile z jahtami in se ponašale z razkošjem, ki ga pač ne moreš zaslužiti v nekem normalnem času, v resnici pa živele na ta račun – bo zdaj izstavljen davkoplačevalcem. Zato je nujna ta razprava, ki jo z veseljem podpiram in upam, da bomo končno v Sloveniji začeli govoriti to, kar je treba govoriti in naredili to, kar je treba narediti. Spoštovane kolegice in kolegi, tisti, ki ste uskladili proračun brez opozicije, brez pravih stvari. Upam, resnično upam, da bo možen tak proračun speljati do konca, kajti račun, ki bo izstavljen za bančni sistem, bo marsikaj od tistega podrl, kar mislite danes, da imate usklajeno. Tudi tam bo treba govoriti to, kar je res, ne tega, kar se dobro sliši.»


Objavljeno: 23.09.2013