Ribič: Upamo, da bodo najbolj odgovorni v državi usmerili vse potenciale v to, da se bo naša država razvijala po načelih skladnega regionalnega razvoja in da bo kohezijska politika usmerjena policentrično

Ljubljana, 4. februar 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 2. točki dnevnega reda 21. redne seje Državnega zbora RS, to je na  obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o državni upravi, nujni postopek, je šesti dan zasedanja predstavil poslanec SLS Janez Ribič:

»Črpanje evropskih sredstev od začetka finančne perspektive od 2007 do danes, ko se perspektiva zaključuje, je eno najslabše urejenih in organiziranih področij v naši državni upravi. Z redkimi, žal prekratkimi izjemami, kot je bilo na primer obdobje celotnega leta 2012, v katerem je tekla pospešena priprava projektov in zahtevkov za povračilo iz evropskega proračuna ter sprejetje dodatnih pravic porabe, ki so omogočile izvajanje že pripravljenih večjih projektov na področju okoljske infrastrukture.

Poslanci Slovenske ljudske stranke smo že vrsto let med najglasnejšimi kritiki črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov ter Kohezijskega sklada, saj se še kako zavedamo, da so to in še nekaj časa bodo, praktično edina investicijska sredstva, ki jih ima država na voljo. Številke o črpanju sredstev so po našem mnenju skrb vzbujajoče, saj smo praktično pred koncem finančne perspektive 2007–2013. Projekti namreč morajo biti zaključeni do konca prihodnjega leta. Dejansko pa smo počrpali le dobrih 50 % pravic porabe. Tu se vidi, kako uspešna je naša dobro plačana birokracija.
Še bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da se je pred meseci dobesedno kadrovsko sesula ekipa uslužbencev, ki so na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo bdeli nad področjem črpanja evropskih sredstev. V najpomembnejšem trenutku, ko bi se morali vsi kadrovski in organizacijski potenciali združiti k enemu cilju, in sicer k učinkovitemu črpanju in pripravi kakovostnih programskih dokumentov za finančno perspektivo 2014–2020, je prišlo do dobesednega obglavljanja organa upravljanja. Zgolj zaradi dejstva, ker nekomu ni bila všeč gospa, ki je to področje zelo dobro pokrivala.
Naj se naposled le lotim vsebine predlagane novele Zakona o državni upravi. Kot vemo, zakon ponovno vzpostavlja vladno službo kot samostojni organ upravljanja evropske kohezijske politike s ciljem boljše operativnosti in večje učinkovitosti črpanja evropskih sredstev. Navedena vladna služba naj bi začela delovati s 1. marcem letos. S predlaganimi rešitvami v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke načeloma nimamo težav, saj je organizacijska oblika organa upravljanja v obliki vladne službe verjetno res primernejša. Bojimo pa se, da bo predlagana reorganizacija pomenila nekaj mesečni zastoj dela na vsebini, česar pa si v tem kritičnem trenutku resnično ne moremo in ne smemo privoščiti. Bolj kot forma je za nas pomembna vsebina. Torej – kako se dela in kakšni projekti ter programski dokumenti bodo prihajali iz te vladne službe. Žal nas nekateri dokumenti, kot Strategija pametne specializacije 2014–2020, ki ga je Evropska komisija prejšnji teden dobesedno raztrgala, in osnutek Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020, ki očitno gre v smer centralizacije, ne navdajajo z optimizmom. Upamo le, da bodo najbolj odgovorni, torej predsednica vlade in preostali del ministrskega zbora, ki bdi nad črpanjem evropskih sredstev, resnično usmerili vse potenciale v to, da se bo naša država razvijala po načelih skladnega regionalnega razvoja; da bo kohezijska politika usmerjena policentrično.

V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlaganemu zakonu kljub številnim vsebinskim pomislekom ne nameravamo nasprotovati.«


Objavljeno: 04.02.2014