Poslanka SLS Jasmina Opec sprašuje Vlado RS o invalidskih kvotah

Ljubljana, 10. marec 2014 – Poslanka SLS Jasmina Opec je vložila pisno poslansko vprašanje, naslovljeno na Vlado RS, v zvezi z invalidskimi kvotami in prispevkom za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki ga naslavlja na Vlado Republike Slovenije. Med drugim jo sprašuje:

»Ali nameravate sprejeti kakšne konkretne ukrepe, ki bi razbremenile podjetja tega prispevka ali vsaj znižati ta strošek na raven, ki bo primerljiva z drugimi evropskimi državami?

Zanima me tudi, ali nameravate v kratkem času sprejeti kakšne ukrepe na področju invalidskega zavarovanja, saj ocenjujem, da je tu še veliko rezerve in da si preprosto ne moremo niti privoščiti tako velike košarice pravic, nenazadnje jih, tako ali drugače, plačuje gospodarstvo.

Ali in kako boste ukrepali na tem področju, da bi preprečili poslabšanje že tako slabe kondicije v številnih podjetjih in s tem zaščitili na tisoče delovnih mest?«

Celotno pisno poslansko vprašanje, vključno z uvodno argumentacijo pred vprašanji, lahko preberete v nadaljevanju.

 

Datum: 07. 03. 2014

 

Janko Veber

predsednik Državnega zbora

 

ZADEVA: Pisno poslansko vprašanje

 

V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno

poslansko vprašanje v zvezi z invalidskimi kvotami in prispevkom za vzpodbujanje

zaposlovanja invalidov, ki ga naslavljam na Vlado Republike Slovenije.

 

S spoštovanjem,

Jasmina Opec,

poslanka

 

 

PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE VLADI RS

Spoštovana Vlada,

na podlagi zakona imamo v Sloveniji že več let v veljavi Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (v nadaljevanju: Uredba), ki je bila zadnjič novelirana v letu 2008, torej pred začetkom finančne, gospodarske in socialne krize. S to Uredbo so za podjetja in samostojne podjetnike, ki zaposlujejo vsaj 20 oseb, določene invalidske kvote, ki za posamezno dejavnost določajo, kolikšen morajo imeti delež zaposlenih invalidov. Ključni namen te Uredbe pa je, da so podjetja oz. samostojni podjetniki, ki predpisane kvote ne izpolnijo, zavezanci za mesečno plačilo tako imenovanega prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Z navedeno Uredbo predpisane kvote so torej odvisne od naslednjih dejavnikov: od izpolnjevanja pogoja vsaj 20 zaposlenih, od dejavnosti delodajalca in od števila dejansko zaposlenih invalidnih oseb, ki delajo pri tem delodajalcu vsaj 20 ur.

Kvota je različna glede na dejavnost:

2-odstotna kvota za naslednje dejavnosti:

– trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,

– gostinstvo,

– informacijske in komunikacijske dejavnosti,

– finančne in zavarovalniške dejavnosti,

– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,

– dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti,

– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,

– druge dejavnosti;

 

3-odstotna kvota je določena za :

– gradbeništvo,

– promet in skladiščenje,

– poslovanje z nepremičninami,

– izobraževanje;

 

6-odstotna kvota pa velja za:

– kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo,

– rudarstvo,

– predelovalne dejavnosti,

– oskrba z električno energijo, plinom in paro,

– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja,

– druge raznovrstne poslovne dejavnosti in

– zdravstvo in socialno varstvo.

V primeru neizpolnitve kvote je delodajalec dolžan za razliko mesečno (do)plačevati v sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov 70% minimalne plače za nezasedeno delovno mesto invalida, kar znese mesečno 552 evrov oziroma je za leto 2013 pomenilo za delodajalca plačilo stroškov v višini 6.583 evrov za vsakega »manjkajočega« invalida.

Problemi, ki se pri izvajanju te Uredbe pojavljajo zlasti v gospodarstvu, so predvsem v tem, da so največje predpisane kvote določene v dejavnostih, kjer je že po naravi dela (tudi zaradi predpisov o varnosti in zdravju na delovnem mestu, ter oceno tveganja za posamezno delovno mesto) težko zaposliti invalide, ker to onemogoča narava dela ter drugi predpisi. Zaradi tega morajo podjetja, ki imajo že zaradi gospodarske krize velike likvidnostne težave, plačevati še visoke dajatve, ki pa jih njihova kalkulacija in prihodki preprosto ne prenesejo. Največje kvote so tako v kmetijstvu, rudarstvu, ravnanju z odpadki, predelovalnih dejavnosti,… najnižje pa v sektorju informacijske in komunikacijske dejavnosti, v financah in zavarovalniški dejavnosti, dejavnosti javne uprave, kulture … – skratka najvišje kvote so predpisane v dejavnostih, kjer so največje omejitve glede varnosti in zdravja pri delu in kot nalašč prav v dejavnostih, ki jih je kriza najbolj prizadela. Čeprav so predpisani odstotki invalidskih kvot še primerljivi z evropskimi, pa nikakor ne moremo govoriti o primerljivosti na ravni stroškov zaradi neizpolnjevanja kvot: v Sloveniji kot rečeno ta strošek znaša okoli 552 evrov na osebo, v Avstriji cca 200 evrov, v Nemčiji med 100 in 200 evri na osebo.

Naj za ponazoritev navedem še konkreten primer podjetje v tekstilni industriji, ki ima zaposlenih cca 1.300 ljudi, za izpolnitev kvote (tudi zaradi specifike dela-posebna drža, ki pomeni realno omejitev zaposlovanja invalidnih oseb) ima zaposlenih 37 invalidov manj od predpisane kvote. Zaradi tega bo moralo to podjetje samo v letu 2014 plačati približno 250.000 evrov prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov! Prepričana sem, da je to znesek, ki si ga v teh časih težko privošči katerokoli podjetje, še posebej pa to velja za tekstilno podjetje. In podobno tudi za podjetja v drugih predelovalnih dejavnostih, za podjetja v dejavnosti rudarstva, gozdarstva, kmetijstva, ki nimajo vnaprej zagotovljenih dohodkov in ki zaradi omejitev ne morejo zaposlovati dovolj invalidov.

Spoštovana Vlada,

prepričana sem, da se zavedate hude krize, s katero se spopada slovensko gospodarstvo. Z različnimi ukrepi, pa naj si bodo še tako majhni, moramo pomagati gospodarstvu , da pride na zeleno vejo. Mislim, da zaradi tega pravice invalidom ne bodo v ničemer kršene.

Sprašujem vas, ali nameravate sprejeti kakšne konkretne ukrepe, ki bi razbremenile podjetja tega prispevka ali vsaj znižati ta strošek na raven, ki bo primerljiva z drugimi evropskimi državami?

Zanima me tudi, ali nameravate v kratkem času sprejeti kakšne ukrepe na področju invalidskega zavarovanja, saj ocenjujem, da je tu še veliko rezerve in da si preprosto ne moremo niti privoščiti tako velike košarice pravic, nenazadnje jih, tako ali drugače, plačuje gospodarstvo.

Prav tako me zanima, ali se strinjate s predlogom, da bi uvedli posebno komisijo, ki bi presojala primernost invalidskih kvot za posamezne dejavnosti in ki bi podajala predloge za spremembe teh kvot? In ki bi lahko v primerih velikih podjetij, še posebej takšnih z nizko dodano vrednostjo, in tistih, ki so na robu propada, lahko predlagala vsaj začasno znižanje oziroma ustavitev plačevanja tega prispevka. Vsi vemo, da so delovna mesta zelo dragocena in da je podjetje dosti lažje poslati v stečaj, kot pa postaviti novega.

Zato vas sprašujem, ali in kako boste ukrepali na tem področju, da bi preprečili poslabšanje že tako slabe kondicije v številnih podjetjih in s tem zaščitili na tisoče delovnih mest?

Obenem bi prosila tudi za informacijo, koliko je dejansko zaposlenih delovnih invalidov v Sloveniji, koliko od tega je zaposlenih pri delodajalcih, ki so zavezanci po navedeni Uredbi, koliko denarja je v letih od uveljavitve Uredbe zbranih v navedenem skladu in predvsem za kakšne namene in koliko se ga po letih dejansko porabi?


Objavljeno: 10.03.2014