SLS pričakuje, da bodo očitke zoper ministra dr. Pikala preverili pristojni preiskovalni in pravosodni organi, tudi KPK

Odziv PS SLS na vloženo interpelacijo ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala

Minister za izobraževanje, ki danes povečuje število študijskih mest v družboslovju, zmanjšuje pa ga pri tehničnih vedah in naravoslovju, nima stika z realnimi potrebami slovenskega gospodarstva in ne more biti minister, ki bi prispeval k izhodu iz krize

Ljubljana, 5. februar 2014 – Po oceni SLS je sicer sedanja vladna koalicija že pri dosedanjih interpelacijah dokazala, da jo takšne in podobne obtožbe v zvezi z nemoralnim in koruptivnim ravnanjem njenih ministrov ne ganejo preveč. Še več, videti je, kot da vsaka interpelacija to vladno koalicijo še bolj poveže. In s tem, ko se vladne stranke zapletajo v spiralo vzajemnega podpiranja spornih ravnanj svojih ministrov, še bolj strnejo svoje vrste in tako kolektivizirajo sporni način delovanja na vse ministre in vso Vlado RS. Zato tudi ta interpelacija po oceni SLS nima nikakršnih realnih možnosti za uspeh. Namesto, da bi vsi poslanci skupaj iskali in oblikovali rešitve za izhod iz krize, bo parlament spet en dan zapravil v prazno.

Vsebinsko gre pri interpelaciji sicer za zelo kočljivo zadevo, saj bo glede na znane okoliščine, minister dr. Pikalo v povezavi z vodjo svoje stranke dr. Lukšičem kot bivšim pristojnim ministrom, zelo težko z argumenti dokazal upravičenost razdelitve in porabe javnih sredstev v očitnem primeru, še težje pa tudi pokazal konkretne rezultate tega projekta. V SLS bi sicer v prvi vrsti pričakovali odziv Komisije za preprečevanje korupcije in da kot v vseh primerih, preiskovalni organi čimprej opravijo svoje delo, ki menda poteka na podlagi anonimne prijave.

Razvidno je, da je bil omenjeni projekt izveden v okviru ozkega kroga sodelavcev sedanjega in nekdanjega ministra za izobraževanje, znanost in šport (dr. Pikalo in dr. Lukšič). Ključno vprašanje, ki bi ga po mnenju SLS v prihodnosti veljalo nadgraditi je, ali je takšen vpliv akademskega kroga profesorjev Fakultete za družbene vede na oblikovanje državne visokošolske politike povezan tudi z nedavnim nerazumnim povečanjem študijskih mest s področja družboslovja v primerjavi z zmanjšanjem razpisanih študijskih mest na strokovno-tehničnih programih, katerih diplomante bi slovensko gospodarstvo zagotovo veliko lažje zaposlilo. V SLS menimo, da minister, ki danes v gospodarski krizi povečuje študijska mesta v družboslovju, zanemarja in zmanjšuje pa študijska mesta na področju tehničnih ved in naravoslovja, ki torej ne razume, katere strokovnjake slovensko gospodarstvo potrebuje za povečanje svojega razvoja, inovativnosti in dodane vrednost, ne more biti minister za izobraževanje v času krize, saj s takšno izobraževalno politiko le poglablja krizo.


Objavljeno: 05.02.2014