Poslanec SLS Jakob Presečnik: Pod pretvezo usklajevanja slovenskega pravnega reda z evropskim se to vse prevečkrat izrablja tudi za neke druge bolj ali manj prikrite popravke zakonov

Ljubljana, 2. april 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 5. točki dnevnega reda, to je k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih, skrajšani postopek, je peti dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 23. redni seji predstavil poslanec SLS Jakob Presečnik:

 

»Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih smo v državnem zboru pred enim letom že obravnavali s podobnimi vsebinami kot danes, in ga zavrnili. Namreč, v tisti verziji je predlog, poleg ostalega, vseboval tudi nekoliko rokohitrsko ukinjanje Javne agencije za varnost prometa, čemur v Slovenski ljudski stranki takrat tudi nismo bili naklonjeni. Že tedaj smo povedali, da je z novelo zakona predlaganih kar nekaj nujnih korekcij in dopolnitev in tudi uskladitev s pravnim redom Evropske unije. Eventualno pa je treba seveda načrtovano reorganizacijo Ministrstva za infrastrukturo in prostor temeljito proučiti in to reorganizacijo seveda na daljši rok, če je treba, tudi izvesti. Danes torej v državnem zboru ponovno obravnavamo podobne vsebine kot pred letom dni, le reorganizacija ni več predmet spremembe zakona, je pa vmes nastopila nova situacija – zaradi nenotifikacije ene od direktiv Evropske unije in zaradi zamude pri prenosu druge direktive je Evropska komisija proti Sloveniji uvedla dva kršitvena postopka, enega v zvezi z izmenjavo podatkov o vozniških dovoljenjih v omrežju Evropske unije, drugega pa v zvezi z evidentiranjem kvot pri opravljanju vozniških izpitov. Kar bi rad ob tem povedal je, da se na naših klopeh vse preveč pogosto pojavljajo novele zakona, ki imajo v uvodnih obrazložitvah navedeno, da gre za odpravo kršitev evropskih predpisov. Kolikor vem, imajo vsi predpisi Evropske unije kar precej dolge roke za prenos oziroma za notifikacijo, zato ne vidim nobenih razlogov za to, da je kar pravilo, da Evropska komisija zaradi tega proti Sloveniji odpira postopke enega za drugim. Prepričan sem, da bi se temu z malo dobre volje lahko v precejšnji meri izognili. Po drugi strani pa tudi ugotavljamo, da so prav kršitveni postopki mnogokrat izgovor, ki odpira vrata spremembam zakona, v katerih pa v drobnem pregledu potem najdemo še vrsto drugih bolj ali manj prikritih in nepojasnjenih popravkov in dopolnitev, kar je postalo že neke vrste praksa, in to zagotovo ni dobro. Poudarjam pa, da govorim to na splošno o mnogih zakonih, ne konkretno o tem. Torej ta zakon sicer tudi v prehodnih določbah določa prehod enega zaposlenega iz ene v drugo institucijo. Ta način je sicer mnogokrat uporabljen v mnogih zakonih. Vprašanje pa je, če je to res treba urejati v materialnih zakonih, glede na to, da je to enkratni dogodek. Ponovno poudarjam – takšen način je uporabljen kar precejkrat, in se potem ta enkratni dogodek pač pojavi v zakonu, kar mislim sicer, da bi bilo to možno urejati na drug način. Ampak ne glede na te splošne pripombe – zakon je treba sprejeti, zato ga bomo v Poslanski skupini SLS tudi podprli.«


Objavljeno: 02.04.2014