Presečnik, Ficko in Lah predsedniku RS Pahorju poslali predlog za podelitev Odlikovanja RS Čebelarski zvezi Slovenije

Ljubljana, 3. april 2014 – Predsednik in podpredsednika Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Jakob Presečnik, Branko Ficko in Zvonko Lah so danes predsedniku RS Borutu Pahorju poslali predlog za podelitev Odlikovanja Republike Slovenije Čebelarski zvezi Slovenije za izjemen prispevek pri ohranjanju in razvoju čebelarstva na Slovenskem in ob 140-letnici njenega uspešnega delovanja. Več o predlogu v nadaljevanju.

* * *

 

ZADEVA: Predlog predsedniku Republike Slovenije za podelitev Odlikovanja Republike Slovenije Čebelarski zvezi Slovenije za izjemen prispevek pri ohranjanju in razvoju čebelarstva na Slovenskem in ob 140-letnici uspešnega delovanja

 

Spoštovani,

 

spodaj podpisani predsednik in podpredsednika Odbora Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Jakob Presečnik, Branko Ficko in Zvonko Lah, na podlagi 11. člena Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije – ZOdl-UPB1 (Uradni list RS, št. 69/2004), predlagamo podelitev Odlikovanja Republike Slovenije Čebelarski zvezi Slovenije za izjemen prispevek pri ohranjanju in razvoju čebelarstva na Slovenskem in ob 140-letnici njenega uspešnega delovanja.
1.Uvod

 

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta – čebelarja svetu predstavil Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo čebelo Apis mellifera carnica, ki je kmalu postala znana po vsem svetu.

 

V zadnjih letih se čebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Slovenija si je v predpristopnih pogajanjih za včlanitev v Evropsko unijo zagotovila možnost, da z nacionalno zakonodajo uredi način trženja plemenskega čebeljega materiala in tako uveljavi zaščito avtohtone kranjske sivke.

 

Slovensko čebelarstvo je posebno v tem, da slovenski čebelar ne razmišlja, kako samo jemati iz narave, ampak da v njo tudi vrača, živi z naravo in je del narave. Čebelarji pri nas so organizirani v številna dobro delujoča društva, ki s svojim prostovoljnim delom pomagajo pri razvoju te panoge. Čebelarji pridelujejo čebelje pridelke in prispevajo k ohranjanju slovenske narave, kulturne in čebelarske dediščine. Predvsem so ponosni na svečano čebelarsko obleko, ki je edinstvena v svetu.

 

Čebelarska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ČZS) je društvena, neprofitna strokovna organizacija, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov. Trenutno je v zvezo vključenih 205 čebelarskih društev in 15 regijskih čebelarskih zvez. Skupaj je v ČZS včlanjenih kar 9886 čebelarjev iz vse Slovenije.

 

ČZS je leta 2013 praznovala 140-letnico uspešnega delovanja, obeležila pa je tudi 240-letnico smrti Antona Janše. Poleg tega je ČZS obeležila še 115-letnico nepretrganega izdajanja Slovenskega čebelarja – glasila, s katerim seznanja čebelarje z novostmi in znanstvenimi dosežki s področja čebelarjenja ter aktivnosti društev in posameznih čebelarjev. Omeniti velja, da izdajanje Slovenskega čebelarja nista preprečili niti dve svetovni vojni.

 

Slovenski čebelarji in tudi Slovenija je lahko ponosna na lep čebelarski dom na Brdu pri Lukovici, kjer ima ČZS tudi sedež. Čebelarski dom so čebelarji zgradili s svojimi prispevki in delom, del sredstev pa so prispevali še sponzorji in država. V prostorih Čebelarskega doma se nahaja tudi lepo urejena knjižnica strokovne literature s področja čebelarstva, poimenovana po duhovniku in čebelarju Janezu Goličniku.

 

2. Izobraževanje na področju čebelarstva

 

Na področju izobraževanja, kjer je ČZS prav tako zelo aktivna, velja izpostaviti čebelarske krožke po slovenskih šolah in prizadevno delo mentorjev, ki čebelarske krožke vodijo. Število učencev in dijakov, vključenih v te krožke, se je namreč povečalo na več kot 1400, prav tako se je povečalo tudi število delujočih krožkov. Trenutno jih je aktivnih preko 110. ČZS je v ta namen pripravila enoten učni načrt za delovanje krožkov, opremila jih je z didaktično opremo ter tudi izdala prenovljen učbenik in delovni zvezek. Za delovanje krožkov je ČZS postavila tudi šolske čebelnjake, kar se je omogočilo s sredstvi Sklada za ohranitev kranjske čebele.

 

Izpostaviti velja tudi dejstvo, da so slovenski čebelarji pod okriljem ČZS kot prvi na svetu začeli z učenjem čebelarjenja oseb z motnjami v razvoju, in sicer v Varstveno-delovnih centrih Črnomelj in Ig.

 

Za strokovno izpopolnjevanje (še posebno na področju zdravstvenega varstva čebel in zagotavljanja kakovosti čebeljih pridelkov) in pridobivanje novih članov, predvsem mladih, ČZS izvaja številne oblike izobraževanj.

 

V zadnjih nekaj letih je Upravni odbor ČZS sprejel vrsto dokumentov (med drugim strategijo izobraževanja, programe izobraževanja, e-šolo itd.), ki zvišujejo raven in izboljšujejo kakovost čebelarstva v Sloveniji. Zadnji kamenček v mozaiku izobraževanja na področju čebelarstva pa je sprejetje standarda za poklic čebelarskega mojstra. Brez dvoma gre za izjemen in zgodovinski dogodek v slovenskem čebelarstvu.

 

ČZS ima organizirano tudi »Opazovalno-napovedovalno službo«, ki spremlja napovedmedenja po Sloveniji in te podatke objavlja na medmrežju.

 

3. Promocija čebelarstva

 

ČZS posveča posebno skrb promociji čebelarstva in izdajanju strokovne literature. Med drugim so v preteklih letih izdali:

– učbenik Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje (1. in 2. del);

– knjižici o medu in cvetnem prahu;

– knjigo »Slovenski čebelnjak«;

– Čebelarski terminološki slovar;

– knjižici o propolisu, pridelavi in predelavi voska;

– knjižico z ustvarjalnimi idejami na temo čebele, čebelarstva in narave;

– knjigo »Varoja, čebela, čebelar«;

– zbornik »Moj panj pred 100 leti in danes«,

– knjižico »Ekološko čebelarstvo«;

– Zbornik o kranjski čebeli;

– zbornik »Slovenija, dežela odličnih čebelarjev« (v več tujih jezikih);

– knjigo »Čebela se predstavi«, namenjeno učenju čebelarjenja za osebe z motnjami v razvoju;

– brošuro »Domovina kranjske čebele«.

 

Za promocijo čebelarstva je bilo posnetih več promocijskih in animacijskih filmov.

 

ČZS je v preteklih letih izredno veliko truda vložila še v:

– zaščito in ohranjanje kranjske čebele (vzreja rodovniških matic);

– pripravo pobude za proglasitev kranjske čebele kot ogrožene vrste;

– pridobitev statusa prostovoljske organizacije tudi za prihodnje obdobje,

– pripravo Predloga resolucije o zaščiti kranjske čebele.

 

Izpostaviti velja tudi akcijo »Ohranimo čebele«, ki še vedno poteka in se je razširila tudi zunaj meja Slovenije. Del te akcije je tudi že prej omenjena vzpostavitev Sklada za ohranitev kranjske čebele.

 

ČZS je skupaj s čebelarskimi društvi vzpostavila tudi številne čebelarsko-sadjarske učne poti, na katerih je nazorno prikazano delo čebel in čebelarjev. Čebelarsko-sadjarske učne poti predstavljajo tudi enega izmed segmentov dodatne turistične ponudbe posameznega kraja ali celotne pokrajine.

 

Prav tako je ČZS pobudnica že več let trajajoče organizirane akcije sajenja medovitih rastlin v parkih, vrtovih in poljih.

 

Omeniti velja še prizadevanje slovenskih čebelarjev po nenehnem izboljševanju kakovosti medu in ostalih pridelkov iz čebeljega panja. Rezultat teh prizadevanj je nedvomno pridobitev certifikatov EU za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter kraški in kočevski gozdni med.

 

Medijsko izjemno odmevna je bila tudi pobuda ČZS »Tradicionalni slovenski zajtrk«, v katero so vključene vse slovenske šole in vrtci. Glavni namen te pobude je, da se naši najmlajši že v ranem otroštvu seznanijo s pomenom zdrave, lokalno pridelane hrane, katere nepogrešljiv del je tudi kakovosten slovenski med in ostali čebelji pridelki. Pred kratkim je ČZS podala še pobudo za razglasitev »Evropskega medenega zajtrka«, s katero se želi dobra praksa izvajanja projekta »Tradicionalni slovenski zajtrk« prenesti še v ostale evropske države z bogato čebelarsko tradicijo.
4. Delovanje Čebelarske zveze Slovenije v mednarodnem prostoru

 

ČZS je vključena v svetovno čebelarsko organizacijo APIMONDIA in je tudi članica čebelarskih zvez slovanskih držav APISLAVIA. V obeh organizacijah člani ČZS aktivno sodelujejo, tako na strokovnem kot na organizacijskem področju. Ob tem velja omeniti pomoč članov ČZS čebelarjem in ostalim posameznikom v državah bivše Jugoslavije, ki jih je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zajela vojna vihra.

 

ČZS je bila leta 2003 organizatorka svetovnega čebelarskega kongresa APIMONDIA 2003 v Ljubljani, ki ga je obiskalo več tisoč čebelarjev z vsega sveta. Iz poročanja tujih medijev je bil to najbolje organiziran kongres organizacije APIMONDIA vseh časov. Posledica tega velikega dela ČZS in slovenskih čebelarjev so številni turistični obiski tako čebelarjev iz tujine kot tujih turistov. V okviru APIMONDIE je ČZS leta 2013 podala tudi pobudo za ustanovitev komisije za apiturizem v okviru te organizacije.

 

V zadnjih letih je ČZS skupaj s čebelarskimi društvi organizirala odmevna mednarodna ocenjevanja medu in medenih pridelkov, ne nazadnje tudi svetovno ocenjevanje navedenih pridelkov v okviru mednarodnega čebelarskega kongresa »Apimedica & Apiquality 2010«, ki je jeseni tega leta potekal v Ljubljani. Tudi na tem ocenjevanju so člani ČZS prejeli številna mednarodna priznanja in medalje.


Objavljeno: 03.04.2014