Olga Franca: Prihodnost kmetijstva v Istri je zaskrbljujoča

Kmetje slovenske Istre zahtevajo spremembo politike Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Ljubljana, 4. april 2014 – Na pobudo predsednice Mestnega odbora SLS Koper in občinske svetnice SLS Olge Franca so člani Izvršilnega odbora SLS Koper 25. marca 2014 v koprski Rotundi organizirali posvet z namenom, dati kmetom možnost izpostaviti svoje težave, skrbi in predlagati rešitve za kmetijstvo. Gostje posveta so bili Martin Brus s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič in predsednica zadruge Agraria Koper Jožica Bolčič. Udeleženci so poudarili, da so pogoji za kmetovanje v slovenski Istri slabi, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter lokalna uprava pa s svojimi politikami ne pripomoreta k izboljšanju možnosti kmetov.

Predsednica MO SLS Koper Olga Franca je na posvetu izrazila zaskrbljenost nad le 34 % samooskrbo z zelenjavo in 55 % samooskrbo s krompirjem ter dodala: »Samooskrba je izrednega pomena za neodvisnost države. Cene hrane rastejo, dostopnost do hrane je relativno dobra, a te razmere se lahko hitro porušijo. Suše, poplave, neurja in klimatske spremembe nam morajo biti opozorilo, da spremenimo naše prihodnje načrte. Samooskrba bi lahko bistveno pripomogla pri prebroditvi krize, pa tudi pri ohranjanju zdravja, saj bi s tem zaužili manj strupov ter uživali doma pridelano sadje in zelenjavo.« Franca opozarja, da je bilo leta 1980 na Obali še do 8.000 ton odkupa zelenjave in sadja, danes pa je ta številka nižja, le med 1.000 in 1.500 ton proizvodnje. Istra dobiva konkurenco. Paradižnik ni več konkurenčna prednost istrskih kmetov, v Prekmurju ga proizvajajo celo leto. »Naša samooskrba je slaba, Istra lahko da več,« pravi Franca in dodaja, da bi lokalno in državno politiko moralo skrbeti dejstvo, da je kmetijske zemlje vse manj. V Sloveniji je namreč v uporabi le še 884 m2 obdelovalnih površin na prebivalca, potrebovali pa bi jih 3.000 m2 na prebivalca. V uporabi je le 8,8 % (povprečje v EU je 27,4 %) obdelovalnih površin in le 24,3 % (povprečje v EU znaša 45 %) kmetijskih površin glede na celotno površino države.

Od leta 1991 do 2008 se je površina kmetijskih zemljišč zmanjšala za 12,3 % ali 68.870 ha.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG), ki gospodari s kar milijardo vrednosti zemljišč, ima levji delež, kar 4.980 zakupnih pogodb prav v Istri. Struktura velikosti zemljišč v zakupu pa govori o problematiki majhnih površin: 6 % ali 297 pogodb je za zemljišča od 1 do 500 m2, 92 % ali 4589 pogodb pa za zemljišča od 500 m2 do 50.000 m2 in le 1,9 % ali 94 pogodb je za zemljišča v velikosti od 50.000 m2 do 100.000 m2.

Kmetje so na posvetu zatrdili, da so v slabšem položaju kot večina drugih kmetovalcev po Sloveniji predvsem zaradi razdrobljenih kmetijskih površin, pa tudi zaradi podnebnih sprememb, ki škodujejo pridelkom. Na zemljo v slovenski Istri se še vedno gleda romantično zaradi sonca, vetriča z morja ipd., realnost pa je zaradi suš, poplav, megle, burje in še nove obremenitve z davkom na nepremičnine bolj kruta. Kmetje so prepričani, da je napačna predvsem politika SKZG. Zemljišča namreč daje v zakup tudi osebam, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, ampak prihajajo na Obalo le na svoj vikend, in osebam, ki sploh niso doma v Istri in nimajo resnega namena obdelovati kmetijske površine. Na tak način SKZG drobi površine. Za kmeta to pomeni težave z mehanizacijo, s shranjevanjem pridelkov in seveda visokimi stroški, obenem pa je zakup kmetijske zemlje v obalnih občinah zaradi pogleda na morje dražji za 20%!

Kot je povedal predstavnik SKZG Martin Brus, se predstavniki občin različno odzivajo na zakonsko določilo in zahteve Sklada po ureditvi in razmejitvi lastnine zemljišč med občino in državo. Postopki prenosa zemljišč v last Republike Slovenije so npr. povsem obstali na Občini Izola, zelo počasi potekajo v Občini Piran, kjer že od leta 2000 poteka tudi spor o lastništvu zemljišč v sečoveljski dolini, zadovoljivo pa prenosi potekajo v Občini Koper. Zaradi neurejenega lastništva trpi tudi pridelava hrane. Nekateri prenosi tudi po 20 letih še niso zaključeni, tudi zaradi tega se zemljišča zaraščajo.

Kmetijstvo v Istri je specifično, prihodnost ni rožnata: kmete pestijo birokratske ovire, namakalnih sistemov ni. Povprečna starost lastnikov istrskih kmetij je okoli 63 let. V preteklem letu sta se zgodila le dva prenosa na mlajši rod. Če kmetje želijo postaviti enostavne objekte ali rastlinjake, ki jih ni dovoljeno postaviti na kmetijsko zemljišče prve kategorije, je to misija nemogoče. Ker ni tekočega rednega vzdrževanja, so zaraščeni vodotoki. Licitacije za zakup kmetijskih zemljišč v primerih, ko so sprejemniki ponudb za zakup glede zakonsko določenega prednostnega reda izenačeni, bližnjim kmetom vse bolj odmikajo možnosti, da bi dobili državno zemljo v zakup. Cene zakupnin dosegajo tudi do 300 % izklicne cene. Čutiti je močan pritisk iz ostale države na Istro in to nerealno zvišuje cene zemljišč in tudi zakupnin.
Kmetje so izpostavili tudi problem namakanja in pridobivanja vodnih dovoljenj. »Nelogično je, da je tako obdavčena obdelana zemlja, obdavčiti bi bilo pravično le neobdelano zemljo« je dodal Valerio Grassi, eden od kmetov pa je izrazil zaskrbljenost, da bomo kmalu v Istri ostali brez zgodnjih jagod in zgodnjih breskev, ker ne ustvarjamo druge generacije kmetov, ker ni mladih kmetov.

Poseben problem so vodna dovoljenja, posledice se kažejo na črpanju EU sredstev. Želja zakupnikov je, da bi dobili soglasje Sklada k postavitvi začasnih vodovodnih priključkov in soglasje za namakanje, a jim Sklad tega ne more izdati za zemljišča, ki jih občine še niso prenesle na Sklad. Kjer predhodno ni urejeno lastništvo, tudi ni mogoče izdati vodnega dovoljenja. Slednje omejuje možnosti črpanja EU sredstev.

Predsednica zadruge Agraria Koper Jožica Bolčič je izpostavila dejstvo, da kmetje potrebujejo zemljo in vodo za zalivanje, ostalo je drugotnega pomena. V kmetijstvu vidi ogromno priložnosti, ki jih v trikotniku SKZG – lokalna skupnost – kmetje ne spravijo v sinergijo.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič je poudaril, da so se kmetje v zadnjih dvajsetih letih usmerili bolj na lastne kot skupne cilje. Morajo se povezati, stopiti tudi v sindikat kmetov, ki se odločno zoperstavlja novim obdavčitvam, krivicam in drugim napačnih usmeritvam vladajočih, ki kmetov ne vrednotijo po proizvodni zmogljivosti zemljišč, temveč po napačnih pavšalnih elementih.
Občinska svetnica SLS Olga Franca pojasnjuje, da MO SLS Koper podpira napore istrskih kmetov. V proračunu Mestne Občine Koper za leto 2014 je za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo predvidenih 400.000 €, kar je izredno skromno, saj gre od navedenega zneska, ki predstavlja nekaj več kot 5 % proračuna, kar 116.262 € za investicijsko vzdrževanje. Franco skrbi, »kako učinkovito je regresiranje pridelave z 27.800 € razpoložljivih sredstev in le 10.000 € za projekte za podeželje«. Prepričana je, da Mestna občina Koper nima pravega odnosa do stanja v kmetijstvu in da bi lahko bistveno več naredila v zadnjih desetih letih nove oblasti. Zato je Olga Franca kot občinska svetnica podala več pripomb na takšno politiko in nekaj pomembnih predlogov:

1. Pobudo za sprejem odloka o pomožnih objektih na kmetijskih zemljiščih
2. Pobudo za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav (onesnaženje okolja!)
3. Pobudo, da MOK podpre projekt Krajinski (kmetijski) park Dragonja avtorice Martine Tomšič
4. Pobudo, da bi se občinska zemlja razdelila z zakupom vrtičkarjem (to je storilo že nekaj občin)
(odgovori MOK na www.koper.sls.si)

»Istrske kmete bomo povezali v njihovih ciljih in tako pripomogli k boljši in večji samooskrbi Istre z domačo kakovostno hrano,« Franca zagotavlja, da bo MO SLS Koper tudi v prihodnje nadaljeval z aktivnostmi, ki bodo prispevale k razvoju kmetijstva in pomagal pri odpravljanju težav istrskih kmetov.


Objavljeno: 04.04.2014