Vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc: V SLS se sprašujemo, od česa je odvisna hitrost sodnega postopka: od priimka, debeline denarnice ali od česa tretjega

Ljubljana, 7. februar 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS na današnji 54. izredni seji državnega zbora k obravnavi Predloga sklepa v zvezi s stanjem na Vrhovnem državnem tožilstvu v zvezi s pregonom najhujših oblik gospodarsko finančnega kriminala in v zvezi z odkrivanjem osumljencev kaznivih dejanj nekdanje SDV je podal vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc:

»Naj najprej v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke povem, da imam tudi sam danes zelo slab občutek ob današnji izredni seji in tudi razpravi, ki bo sledila, medtem ko se mnogi naši državljani ukvarjajo z odpravljanjem katastrofalnih posledic naravne ujme, ki nas je doletela v zadnjih dneh. Mogoče pa je celo dobro, da marsikdo današnje seje sploh ne bo mogel spremljati. Pa ne zato, ker bi želeli pred državljani kaj skrivati in niti ne zaradi današnje teme, temveč zato, ker se razprave tukaj v tej dvorani vse prevečkrat sprevržejo v politično obračunavanje oziroma marketing za posamezne politične stranke, ki pa nima veliko skupnega z iskanjem rešitev za boljši jutri. Slovenska ljudska stranka se temu ne želi pridruževati. Naš namen je za to državo narediti kaj dobrega, želimo si, da bi ljudje imeli službe, plače, da bi imeli sredstva za življenje in vero v boljšo prihodnost za naše potomce. Želimo si, da bi naša država res bila socialna država in pravna država za vse. Kar nas dejansko obdaja, pa je plačilna nedisciplina. Neuspešen pregon gospodarskega kriminala, dolgi sodni postopki, procesni zapleti, korupcija, nizko zaupanje v pravno državo oziroma občutek dveh pravnih držav – ena za elite in ena za majhne ljudi. To je le delček stanja slovenskega pravosodja, na katerega smo v Slovenski ljudski stranki opozarjali že v preteklosti. Današnja tema je sicer Vrhovno državno tožilstvo, vendar v Slovenski ljudski stranki menimo, da je treba na pravosodje gledati kot na celoto, na kar smo opozarjali tudi lani junija ob izredni seji državnega zbora na temo stanja v pravosodju. Tudi takrat je bilo veliko razprav namenjenih temu, kje iskati vzroke težav slovenskega pravosodja, zakaj skorajda nihče več ne verjame v pravico in pravičnost naše države, zakaj je ideal enakosti pred zakonom ostal zgolj ideal.

Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja smo politiki pogosto dobili očitek, da se zaradi neodvisnosti vseh treh vej oblasti ne smemo ukvarjati s pravosodjem, se ne opredeljevati tako ali drugače, niti razmišljati o pravosodnem sistemu.
V Slovenski ljudski stranki spoštujemo ustavno določilo o neodvisnosti sodstva in se nikakor ne mislimo postavljati v vlogo sodnika v konkretnih zadevah, ker to ni naša naloga, predvsem pa je objektivno in pravično sojenje odgovornost nekoga drugega.
Kot izvoljeni predstavniki ljudstva imamo pravico in dolžnost, spoštovane poslanke in poslanci, da v okviru svojih pristojnosti varujemo in zagotavljamo okvire za uresničevanje ustavno določenih pravic, kot so pravica enakosti pred zakonom, pravica do sodnega varstva, pravica do sojenja v razumnem roku in tako dalje.
Državljani smo upravičeno nezadovoljni, ko vidimo, kako postopki za nekatere tečejo počasi, za druge pa presenetljivo hitro. Nekateri postopki nikoli ne pridejo do konca, zastarajo ali pa zastara izvrševanje kazni. So postopki odvisni od priimka ali od debeline denarnice? To nas zagotovo skrbi. Ali se je od lanskega junija kaj spremenilo? Ne veliko. Se je kaj spremenilo na tožilstvu? Večina jih še vedno zaseda svoje stolčke. Seveda nas skrbijo tudi podatki, ki jih navaja predlagatelj današnje seje. Podatki Evropske komisije za področje učinkovitosti pravosodja namreč kažejo, da imamo v Republiki Sloveniji izredno veliko število tožilcev na 100 tisoč prebivalcev. Tako ima Avstrija 2,6 tožilca na 100 tisoč prebivalcev, Italija 3,8, Nemčija 6,2, Slovenija pa kar 9 tožilcev na 100 tisoč prebivalcev. Nesorazmerno je tudi število zadev, ki na letni ravni pripadejo posameznemu tožilcu. Recimo v Avstriji tožilci na letni ravni sprejmejo v reševanje 2821 zadev, v Italiji 1317, v Nemčiji 967, v Sloveniji pa le 519 zadev. Po številu obtožnih aktov na tožilca na letni ravni Slovenija prav tako izstopa. Avstrijski tožilec tako na letni ravni v povprečju spiše 353 obtožnih aktov, v Italiji 257, v Nemčiji 234, v Sloveniji pa le 71. Ali bo včerajšnja informacija vlade, da bo dodatnih 1,7 milijona evrov namenila za plače in materialne stroške tožilstva, kaj spremenila? Tožilci pravijo, da jih je premalo, da je kadrovska stiska takšna, da ne utegnejo biti navzoči niti na sodnih obravnavah in da zadeve zato ostajajo v predalih. Statistike primerjave z drugimi državami spet kažejo neko povsem drugo sliko. Kaj je prav in kaj je res? Resnica zagotovo je, da ima slovensko pravosodje težave. V Slovenski ljudski stranki si pred tem dejstvom nismo nikoli zatiskali oči in zapirali ust in tako bo ostalo tudi v prihodnje. V državnem zboru smo zato, ker državljanke in državljani od nas pričakujejo, da bomo storili vse, da bomo končno začeli popravljati napake in krivice preteklosti, da se te ne bodo več ponavljale in da se bomo lahko jutri zbudili v boljšo prihodnost. Del te boljše prihodnosti je tudi višji standard pravne države, tudi in predvsem v praksi, ne pa zgolj v teoriji. Tudi minister za pravosodje dr. Senko Pličanič je že večkrat dejal, da se zaveda težav, ki jih ima slovensko pravosodje in da ima rešitve, zato tudi od njega zahtevamo in pričakujemo, da v najkrajšem možnem času pripelje predloge sprememb zakonodaje v državni zbor, da bomo poslanci lahko opravili svoj del dolžnosti.«


Objavljeno: 07.02.2014