Ministra dr. Uroš Grilc in Metod Dragonja odgovorila poslancu SLS Francu Pukšiču na vprašanje v zvezi s sporazumom med ljubiteljskimi kulturnimi organizacijami in Zavodom IPF

Ljubljana, 10. 4. 2014 – Poslanec SLS Franc Pukšič je pred časom na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonjo in ministra za kulturo dr. Uroša Grilca naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s sporazumom med ljubiteljskimi kulturnimi organizacijami in Zavodom IPF, na katerega sta ministra tudi odgovorila. Celoten odgovor si lahko preberete v nadaljevanju.

 

ODGOVOR OBEH MINISTROV POSLANCU SLS FRANCU PUKŠIČU:

 

Spoštovani,

 

poslanec Franc Pukšič je na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo in na ministra za kulturo naslovil poslansko vprašanje v zvezi s sporazumom med ljubiteljskimi kulturnimi organizacijami in Zavodom IPF. V nadaljevanju vam posredujemo odgovor obeh ministrstev.

 

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 11/2013; v nadaljnjem besedilu: ZASP) v skladu z mednarodnimi pogodbami in evropskim pravnim redom zagotavlja avtorjem in imetnikom sorodnih pravic ustrezne moralne, materialne in druge pravice, ki jim omogočajo, da za uporabo svojih varovanih del prejemajo avtorske honorarje in nadomestila.

 

Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – Zavod IPF je kolektivna organizacija, ki na podlagi dovoljenja Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad) št. 800-9/96 z dne 7. 11. 2000 kolektivno upravlja pravice izvajalcev in proizvajalcev na že objavljenih fonogramih v naslednjih primerih njihovega izkoriščanja: 1. javne priobčitve fonogramov (male glasbene pravice), vključno z javnim prenašanjem in radiodifuzno retransmisijo; 2. reproduciranja fonogramov za privatno ali drugo lastno uporabo; 3. kabelske retransmisije fonogramov, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij; 4. dajanja v najem fonogramov; 5. reproduciranja in javne priobčitve fonogramov v okviru propagandnih sporočil, ki trajajo do 60 sekund. Dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v zvezi z reproduciranjem fonogramov s tonskim snemanjem za privatno ali drugo lastno uporabo se nanaša samo na razdeljevanje nadomestil med upravičene izvajalce in proizvajalce fonogramov.

 

Če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko javne priobčitve, je dolžan uporabnik vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo (prvi odstavek 130. člena ZASP). Polovico nadomestila mora proizvajalec fonogramov izplačati izvajalcem, katerih izvedbe so posnete na uporabljenem fonogramu, če niso s pogodbo med njimi določeni drugačni deleži (drugi odstavek 130. člena ZASP). Navedeno pravico do nadomestila kolektivno upravlja Zavod IPF. Vsi, ki javno priobčijo fonogram, npr. predvajajo fonogram na prireditvi, morajo torej Zavodu IPF plačati nadomestilo, ki pripada proizvajalcu fonograma (in polovica od tega izvajalcem). Enako kot mora organizator javne prireditve plačati elektriko, najem prostora, varovanje ipd., mora plačati ustrezen avtorski honorar in nadomestilo tudi za uporabo avtorskih del in predmetov varstva sorodnih pravic, v tem primeru komercialno izdanih fonogramov (s posnetimi izvedbami glasbe).

 

S tarifo za uporabo varovanih del se določita višina in način izračunavanja avtorskega honorarja ali nadomestila, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo dela iz repertoarja kolektivne organizacije (prvi odstavek 156. člena ZASP). Tarifo določita kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov s skupnim sporazumom, če pa to ni mogoče, določi tarifo Svet za avtorsko pravo (drugi odstavek 156. člena ZASP). Kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov uredita v skupnem sporazumu poleg tarife tudi: pogoje uporabe varovanih del glede na različne okoliščine uporabe; okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo avtorskega honorarja ali nadomestila po tarifi zviša, zniža ali oprosti; rok in način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila, način plačila avtorskega honorarja ali nadomestila in morebitni poračun glede na začasno tarifo, če se s skupnim sporazumom prvič določa tarifa za neko vrsto uporabe varovanih del (četrti odstavek 157. člena ZASP).

 

V preteklosti je bilo podanih več predlogov za spremembo ZASP, s katerimi bi se določila nova izjema iz varstva avtorske in sorodnih pravic (torej prosta uporaba) v korist gasilskih društev in drugih društev, ki opravljajo humanitarno dejavnost in delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Teh predlogov ni bilo mogoče sprejeti, ker bi s takšno ureditvijo Republika Slovenija kršila mednarodne pogodbe, ki jo zavezujejo, in evropski pravni red. Pri obravnavi prejetih predlogov je bilo med drugim ugotovljeno, da zakonodaje držav, na katere so se v obrazložitvi predlogov sklicevali nekateri predlagatelji, ne določajo proste (brezplačne) uporabe varovanih del v korist gasilskih društev ali društev, ki opravljajo humanitarno dejavnost, ampak le omogočajo, da kolektivna organizacija pod določenimi pogoji uporabe varovanih del uporabniku omogoči nižje plačilo nadomestila ali ga plačila oprosti. ZASP že zdaj omogoča, da se kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov dogovorita za okoliščine uporabe, zaradi katerih se plačilo nadomestila zniža ali oprosti.

 

Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije kot reprezentativni združenji uporabnikov, ki praviloma ljubiteljsko delujejo na področju kulture (ter tudi Turistična zveza Slovenije, Slovenska turistična organizacija in Gasilska zveza Slovenije kot reprezentativna združenja drugih uporabnikov) so 27. junija 2012 sklenili Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena (Uradni list RS, št. 51/12; v nadaljnjem besedilu: Sporazum). V njem so se med drugim dogovorili za splošno tarifo, diskontirano tarifo (pogoje za nižjo tarifo od splošne), splošne pogoje, poročanje o uporabi in trajanje sporazuma (do 31. 12. 2017, z možnostjo tihega podaljševanja za eno koledarsko leto ali odpovedi). V skladu s šestim odstavkom 157. člena ZASP je petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (21. julija 2012) Sporazum začel veljati za vse istovrstne uporabnike varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF. Z objavo Sporazuma v Uradnem listu Republike Slovenije se šteje, da so bili z vsebino tega Sporazuma seznanjeni vsi.

 

Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije (ter druga reprezentativna združenja uporabnikov, ki so tudi podpisala Sporazum) so sporazumno določili med drugim višino splošne tarife, višino znižane tarife in pogoje za uporabo znižane tarife. Splošna tarifa za prireditev, na kateri je do 300 obiskovalcev, znaša 90 EUR, če je na prireditvi od 6.000 do 7.000 obiskovalcev pa 750 EUR. Znižana tarifa za prireditev, na kateri je do 300 obiskovalcev, znaša 30 ali 60 EUR, če je na prireditvi do 7.000 obiskovalcev pa 250 ali 500 EUR, odvisno od tega, ali organizator prireditve vnaprej prijavi prireditev in po prireditvi predloži poročilo z določenimi podatki ali pa prireditev le prijavi, ne da bi poslal poročilo z določenimi podatki. Z vsebino Sporazuma, vključno s splošno in znižano tarifo ter pogoji za znižanje tarife, sta Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije soglašala. Iz sporazuma izhaja, da so Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije med okoliščinami uporabe fonogramov, ki vplivajo na znižanje tarife, določila predvsem okoliščine, povezane s prijavo prireditve, številom obiskovalcev, poročanje o uporabi fonogramov. Drugih okoliščin uporabe, ki bi vplivale na znižanje ali oprostitev tarife, v smislu uporabe fonogramov na prireditvah, ki so namenjene razširjanju kulturnih vsebin in ohranjanju slovenske kulture (torej prireditvah, pri katerih se praviloma zasleduje nekomercialni namen), nista določila.

 

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oziroma urad kot njegov organ v sestavi, ki je pristojen za nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij, so seznanjeni s sklenjenim Sporazumom, vendar pa niti ministrstvi niti urad nimajo pristojnosti za poseganje v Sporazum, ki so ga sklenili Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije, in tudi nimajo pristojnosti za odločanje o tem, ali je tarifa, določena s Sporazumom, ustrezna ali ne.

 

Vsakdo, ki izkaže pravni interes, lahko zahteva, da Svet za avtorsko pravo ugotovi, ali je objavljeni skupni sporazum v skladu z določbami ZASP in ali je tarifa, določena s tem sporazumom, primerna, razen če je o tem vprašanju Svet za avtorsko pravo že odločil (drugi odstavek 157.a člena ZASP). Svet za avtorsko pravo je torej tisti, ki lahko preveri skladnost Sporazuma z določbami ZASP in preveri, ali je tarifa, določena s Sporazumom, primerna tarifa glede na kriterije iz tretjega odstavka 156. člena ZASP. Če bi Svet za avtorsko pravo ugotovil, da s Sporazumom določena tarifa ni primerna, bi določil primerno tarifo, ob upoštevanju kriterijev iz tretjega odstavka 156. člena ZASP. V takšnem primeru bi pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo postala sestavni del Sporazuma oziroma bi ga v tem delu nadomestila.

 

Zavod IPF ter Javni sklad za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije lahko tudi začnejo pogajanja za spremembo, dopolnitev ali prenehanje Sporazuma (in sklenitev novega), po enakem postopku, kot je določen za sklenitev skupnega sporazuma (157. člen ZASP), zlasti če ugotovijo, da v Sporazumu določenih vprašanj niso ustrezno uredili.

Delovanje Zavoda IPF kot kolektivne organizacije nadzoruje urad v okviru svojih pristojnosti po ZASP. Kolektivne organizacije delujejo podobno kot banke ali družbe, ki upravljajo s premoženjem tretjih oseb, saj poslujejo za račun avtorjev in drugih imetnikov pravic (146. člen ZASP). Kolektivne organizacije bi zato morale delovati transparentno in bi morale imetnikom pravic, ki jih zastopajo, ter organu, ki nadzoruje njihovo delovanje, brez omejitev posredovati katere koli podatke o svojem delovanju kot kolektivne organizacije. Urad lahko od kolektivne organizacije kadar koli zahteva poročila o poslovnih zadevah, kakor tudi vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente v potrebnem obsegu na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve za pregled predmeta, določenega v zahtevi (drugi odstavek 162. člena ZASP). Nadzor urada je zato že vnaprej omejen, saj mora imeti urad še pred izvedbo nadzora dovolj podatkov, da lahko obrazloži natančno pisno zahtevo za pregled določenega vprašanja v poslovanju kolektivne organizacije. V praksi se urad sooča z nepripravljenostjo kolektivnih organizacij do sodelovanja z njim ter odklanjanja posredovanja večine zahtevanih podatkov, čeprav urad natančno pisno obrazloži svojo zahtevo. Nadzor urada nad delovanjem kolektivnih organizacij je zato zelo otežen. S spremembami ZASP leta 2004 je bilo v primerjavi s prej veljavnimi določbami sicer težišče nadzora kolektivnih organizacij preneseno z urada na imetnike pravic oziroma člane kolektivnih organizacij, ki pa svojega nadzora nad kolektivno organizacijo pogosto ne izvajajo v ustreznem obsegu.

 

Zavod IPF zastopa poleg proizvajalcev fonogramov tudi izvajalce glasbe. Če izvajalci glasbe menijo, da Zavod IPF njihovih pravic ne upravlja dovolj učinkovito in gospodarno, lahko prek svojih predstavnikov v organih Zavoda IPF predlagajo ustrezne spremembe v delovanju Zavoda IPF. Lahko se tudi odločijo za ustanovitev svoje kolektivne organizacije, ki bo morala za pridobitev dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic izkazati, da bi lahko zagotovila učinkovitejše in gospodarnejše upravljanje pravic ter da bi na podlagi pogodb z imetniki pravic upravljala z obsežnejšim repertoarjem varovanih del kakor obstoječa kolektivna organizacija – Zavod IPF (3. točka prvega odstavka 149. člena ZASP).

 

Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo po ZASP nimata pristojnosti zahtevati revizije poslovanja kolektivnih organizacij, kot sta Združenje SAZAS in Zavod IPF. Tudi urad nima pristojnosti za izvedbo revizije poslovanja kolektivne organizacije.

 

Določbe ZASP o avtorski in sorodnih pravicah so usklajene z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificirala Republika Slovenija, in evropskim pravnim redom ter so že zdaj sistemsko primerljive z določbami drugih držav članic Evropske unije, vključno z določbami o varstvu pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Določbe ZASP že zdaj zagotavljajo ustrezno varstvo avtorjem in imetnikom sorodnih pravic, vključno izvajalcem in proizvajalcem fonogramov. Pri izvajanju ZASP se pojavljajo nekatere težave predvsem na področju delovanja kolektivnih organizacij.

 

V preteklih dveh letih je bilo na področju avtorske in sorodnih pravic ter kolektivnega upravljanja teh pravic sprejetih več predpisov, zato bo potrebno ustrezno spremeniti tudi določbe ZASP. V letu 2014 so načrtovane spremembe in dopolnitve ZASP, s katerimi bodo v slovenski pravni red prenesene določbe Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27. 10. 2012, str. 5). Hkrati nameravamo predlagati nekatere spremembe za izboljšanje pravnega okvira delovanja kolektivnih organizacij in njihovega nadzora ter zagotovitev ustreznejšega okolja za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Najkasneje do 10. aprila 2016 pa bo potrebno določbe ZASP v celoti uskladiti z Direktivo 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20. 3. 2014, str. 72–98).


Objavljeno: 10.04.2014