Mihael Prevc: Slovenski gozdovi so naše naravno bogastvo, ki ga moramo čuvati in ne smejo biti stvar enega ministra oz. ene politike

Mag. Matej Tonin: Se ponavlja zgodba slovenskega bančnega sistema?

 

PS NSi in PS SLS vložili zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ RS za kmetijstvo v zvezi s predlogom ministra mag. Židana o ustanovitvi t. i. družbe Slovenski gozdovi, d. o. o. 

 

Ljubljana, 10. marec 2014 – Vodja Poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin in vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc sta se na današnji novinarski konferenci odzvala na predlog ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana, da se ustanovi novo državno podjetje za trgovanje z lesom. Vodji poslanskih skupin NSi in SLS sta zaradi netransparentnega ustanavljanja te družbe vložila tudi zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Poslanski skupini NSi in SLS želita od ministra mag. Židana, da jasno pove, kaj dela in kakšni so cilji t. i. družbe Slovenski gozdovi, d. o. o.

 

Vodja PS NSi mag. Matej Tonin je poudaril, da se z ustanovitvijo družbe ne strinja, saj omogoča določenim lobijem, da bodo še naprej prekupčevali in trgovali z lesom. Mag. Tonin je izpostavil, da je žled zgolj priročen razlog ministra, da je postopke za ustanovitev tega podjetja le še pospešil. »Zakaj je treba ustanavljati novo državno podjetje in zakaj bi to podjetje pobralo 11 milijonov evrov dobička Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS? In nadalje, zakaj bi na to novo podjetje premestili 35 ljudi, ki so sedaj zaposleni na Skladu kmetijskih zemljišč RS,« se je vprašal mag. Matej Tonin in poudaril, da se s tem podjetjem ponavlja zgodba slovenskega bančnega sistema. »Nekateri bodo les dobili zastonj in bodo obogateli, država pa bo ostala s krediti in brez svojega naravnega bogastva – lesa. To je za nas nesprejemljivo, zato smo tudi predlagali nujno sejo,« je še pojasnil mag. Tonin.

 

Vodja PS SLS Mihael Prevc je poudaril, da gre pri ustanavljanju t. i. družbe Slovenski gozdovi, d. o. o., za netransparenten in nestrokoven postopek, saj poteka v strogi tajnosti. »Država bi morala namesto tega ustvariti poslovno okolje za lesno-pridelovalni razvoj in to je v tem trenutku za nas najbolj pomembno,« je povedal Prevc in dodal: »Zato pa bi morala država zmanjšati birokratske ovire in začeti z davčno razbremenitvijo, ne pa z ustanavljanjem neke nove družbe«. Ministrovo potezo Prevc ocenjuje kot vračanje v sistem planskega gospodarstva oz. v socializem. Vodja PS SLS Mihael Prevc je še dodal, da so slovenski gozdovi naše naravno varstvo, ki ga moramo ohraniti ter čuvati in zato ne smejo biti stvar ene politike oz. enega ministra.

 

* * *

 

Zadeva: Zahteva za sklic nujne seje Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje

 

Spoštovani,

na podlagi 2.

odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora RS zahtevata Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih demokratov in Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke sklic nujne seje Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje z naslednjo točko dnevnega reda:
Problematika ustanavljanja nove gospodarske družbe Slovenski gozdovi, d. o. o.
Obrazložitev:

 

Informacije z Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS (MKO), s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZGRS) in objave v slovenskih medijih vzbujajo sum, da pod krinko odpravljanja posledic škode ki jo je v začetku februarja letos v slovenskih gozdovih povzročil žled, Vlada RS v strogi tajnosti snuje nov interventni zakon. Osnutek novega interventnega zakona predvideva ustanovitev nove gospodarske družbe, ki naj bi bila zadolžena za trgovanje z lesom. V ta namen naj bi se na to novo državno podjetje z obstoječega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS prenesli vsi državni gozdovi (okoli 235.000 hektarjev gozdov, s katerimi sklad gospodari od leta 1993), 11 mio evrov zagonskega denarja in približno 35 od 100 zaposlenih na SKZGRS.

 

Predvsem je skrb vzbujajoče dejstvo, da se nov interventni zakon snuje v strogi tajnosti, daleč stran od širše javnosti in so pri njegovi pripravi vključeni neznani subjekti. Znano je edino to, da sta v tej skupini minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko. Prvi osnutek naj bi bil že spisan in naj ga bi Državni zbor RS, ko bo prestal koalicijska usklajevanja (rok naj bi bil do 10. 4. 2014) in potrditev na Vladi RS, predvidoma obravnaval po hitrem postopku, čeprav gre za nov zakon.

 

Druga zadeva, ki sum o poštenosti ustanavljanja novega državnega podjetja še podkrepi, pa je popolna ekonomska neupravičenost projekta, saj se zastavlja vprašanje, kje bo državno podjetje skladiščilo les. To v resnici ni tako preprosto, kot se zdi in javnost tega ne ve, zato se tudi ne zaveda, kako škodljiv je ta projekt za slovensko državo. Prav nevednosti javnosti se snovalci tega zakona močno zavedajo. Les se namreč lahko na daljši rok skladišči v bazenih z vodo. Če bodo kupljene hlode kar nekje odložili, bodo lahko čez nekaj časa od tam odpeljali kvečjemu humus. Hitrost pri sprejemanju zakona in ustanavljanju nove državne gospodarske družbe je zato še kako pomembna za snovalce zakona in tiste, ki si od projekta obetajo različne koristi.

 

Eden izmed ciljev novega državnega projekta je pridobiti posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB) v višini 72 milijonov EUR za začetek delovanja državnega podjetja. Za omenjeni kredit bi zastavili slovenske državne gozdove. S pridobitvijo kreditov pri EIB (72 mio EUR), pri SID (15 mio EUR) in pri sedanjem Skladu (11 mio EUR) bi bilo zagotovljeno skupaj približno 100 mio EUR za začetek delovanja novega podjetja. Ob tem snovalci računajo, da bodo za zavarovanje teh posojil izkoristiti slovenski gozd! Sprašujemo se, čemu novo državno podjetje, ki bo z najetimi milijoni prekupčevalo z lesom, če pa na drugi strani nimamo lesno predelovalne industrije, ki bi lahko iz tega lesa naredila izdelke z višjo dodano vrednostjo.

 

Vzorec je popolnoma enak kot pri projektu TEŠ 6. Ko so krediti enkrat pridobljeni in slovenski gozdovi zastavljeni, poti vrnitve na izhodišče ni več! Po pridobljenih informacijah je to šele začetek najemanja evropskih posojil, v prihodnosti in sicer v naslednjih treh letih naj bi jih nameravali najeti še več. Zdrava kmečka pamet razume, da se bo zanje zastavilo še več slovenskih gozdov. Srž problema najemanja novih in novih posojil in s tem vpisovanj hipotek na slovenskih gozdovih je v tem, da se hipoteka dejansko vpisuje na slovensko zemljo, življenjski prostor, teritorij. Po dosedanjih izkušnjah se lahko hitro zgodi, da državno podjetje ne bo uspešno poslovalo, dolg do EIB in ostalih bank bi ostal, te pa bi z lahkoto oziroma na podlagi zastavljene hipoteke prišle do povračila dolga tako, da bodo prodale zastavljene gozdove. Temu bi lahko rekli brezvestna razprodaja slovenske lastnine!

 

Projekt je zastavljen tako, da se bo z njim srednjeročno uničilo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS v sedanji obliki, namesto, da bi se ga z majhnim vložkom preoblikovalo v bolj učinkovitega in se izkoristilo njegov položaj v dobro državnega proračuna. Res je, da omenjeni sklad v skladu s svojimi zakonskimi nalogami in pristojnostmi ne gospodari najbolje in da smo že v preteklosti ugotavljali njegove pomanjkljivosti, vendar pa tega nikakor ne moremo in ne smemo povezovati z ustanovitvijo nove gospodarske družbe v lasti države. To je lahko zgolj razlog, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS preoblikujemo oziroma mu damo nove naloge, s katerimi bi zagotavljali izvajanje vseh pristojnosti, ki naj bi jih z novim interventnim zakonom pridobila ta gospodarska družba. Zakaj ustanavljati novo državno družbo za gospodarjenje z državnimi gozdovi, če za to že imamo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS? In zakaj za to pridobivati nova in nova posojila?
Predlagatelji nujne seje Odboru DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje predlagamo, da po razpravi sprejme naslednje sklepe:

1. Odbor DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje poziva Vlado Republike Slovenije, da Državnemu zboru RS predloži informacijo o ukrepih za stabilizacijo trga lesa in o ukrepih za zagon lesno predelovalne industrije.
2. Odbor DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje poziva Vlado RS, da pripravi predlog novele Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, s katero bo v zakon vnesla določila, s katerimi bo lahko sklad učinkovito deloval na trgu z lesa.
3. Odbor DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje poziva Vlado Republike Slovenije, da Državnemu zboru RS predloži informacijo o tem, na čigavo pobudo so predstavniki EIB med 1. in 3. aprilom 2014 obiskali Slovenijo in kakšen je bil namen njihovega obiska.
Predlagatelji predlagamo, da na sejo odbora povabite naslednje udeležence:

– ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana,
– direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Ireno Šinko,
– Zavod za gozdove Slovenije,
– Gozdarski inštitut Slovenije,
– Kmetijsko-gozdarsko zbornica Slovenije,
– Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja,
– Gozdarsko inšpekcija,
– Univerzo v Ljubljani, Biotehniško fakulteto, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
– Univerzo v Ljubljani, Biotehniško fakulteto, Oddelek za lesarstvo,
– Gospodarsko zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo in združenja lesne in pohištvene industrije,
– Obrtno-podjetniško zbornica Slovenije, sekcija lesnih strok,
– vodjo gozdarskega sektorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS mag. Stojana Rovana,
– predstavnike gozdarske industrije: Jožeta Jeromlja, direktorja Gozdarske zadruge Slovenj Gradec ter mag. Janeza Černača, strokovnjaka za gozdarstvo (v letih od 1964–1994 zaposlen v GG Kočevje; leta 1997 je bil pobudnik referenduma za ohranitev gozdov v državni lasti).

 

Lep pozdrav,

 

Mihael Prevc                                                        mag. Matej Tonin

vodja Poslanske skupine SLS                       vodja Poslanske skupine NSi


Objavljeno: 10.04.2014