Predsednik SLS Franc Bogovič in poslanec SLS Janez Ribič: S tem paketom zakonov, ki ga podpira tudi slovensko gospodarstvo, nameravamo olajšati delo vsaj nekaterim malim podjetnikom in obrtnikom

Ljubljana, 22. maj 2014 – K 9. točki dnevnega reda, to je na prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini,  je včeraj, na tretji dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije 25. redne seje najprej spregovoril predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič. Predlog zakona je namreč v obravnavo državnemu zboru predložila skupina desetih poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Bogovičem. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina desetih poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Bogovičem zahtevala, da državni zbor opravi splošno razpravo. Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič je k temu podal uvodno obrazložitev:

 

»Danes je pred nami paket dveh zakonov, ki smo jih vložili skupaj poslanci Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije ob podpori in sodelovanju tudi z Obrtno zbornico Slovenije. Osnovni namen teh dveh zakonov je, da bi v Sloveniji razbremenili predvsem mikro in male podjetnike s tem, da bi jim s poenostavitvijo postopkov olajšali delo. Naj v začetku takoj povem, da ne bo kakšnih nejasnosti v prihodnje. Če bosta zakona sprejeta in če želimo, da bosta zaživela z naslednjim letom, bo treba dopolniti tudi Zakon o davku na dodano vrednost, kar pa je zaradi pravil po usklajevanju oziroma potrebi po pridobitvi soglasja Sveta Evropske unije v domeni Vlade Republike Slovenije in na to smo že tudi z dopisom opozorili vlado. Gre za manjše spremembe tega zakona in če želimo, da poenostavimo delo našim gospodarstvenikom, je prav, da tudi sprejemamo takšne zakone. Zakonodaja za tako  imenovano pavšalno obdavčitev je bila sprejeta 2012. Takrat je vlada, v kateri sem tudi sam sodeloval, pripravila, in sprejeta je bila zakonodaja, s katero smo uzakonili, da je prag za tako imenovano pavšalno obdavčitev letni prihodek 50 tisoč evrov in da se normirani odhodki lahko uveljavljajo v višini 70 %. V poslanskih skupinah Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije smo tudi v razgovorih z obrtno zbornico ugotovili, da je treba storiti to, kar smo takrat tudi dejali, da bomo po letu delovanja uveljavitve tega zakona, ki se je lani tudi že uveljavil, pogledali, kaj se dogaja na  terenu in ocenili, ali smo s tema dvema številkama, se pravi 50 tisoč evrov prihodkov in 70 % normiranih odhodkov, pravilno zadeli lestvico, ali je treba kaj spremeniti. Iz anket, ki jih je opravila obrtna zbornica, in tudi, kot sem že dejal, z izkušnjami tistih, ki se ukvarjajo s tem področjem, prenašamo pred vas to spremembo, da bi se prag za pavšalno obdavčitev iz 50 tisoč dvignil na 100 tisoč evrov ter da se tudi normirani stroški dvignejo na 80 % iz sedanjih 70 %. S temi rešitvami smo prepričani, da se bo še večje število samostojnih podjetnikov kakor tudi mikro in malih podjetnikov, odločilo za to, da vstopijo v to pavšalno obdavčitev in da se pri svojem vsakdanjem delu lahko osredotočijo predvsem na delo, ne pa na administrativna opravila in bivajo v strahu pred davčnimi inšpektorji. Tretja rešitev iz tega zakona je ta, da bi ta prag, ki ga uveljavljamo zdaj, od 50 tisoč evrov naprej, bil tudi povezan z obvezno zaposlitvijo bodisi tega nosilca dejavnosti, celo samostojnega podjetnika ali pa, da je minimalno ena oseba pol leta zaposlena v tem podjetju oziroma pri samostojnem podjetniku. Se pravi, gre za tri rešitve: dvig iz 50 na 100 tisoč evrov, normirane stroške dvignemo iz 70 na 80 % in pri tistih podjetnikih, ki bodo imeli prometa več kot 50 tisoč evrov, se pravi, v razponu od 50 do 100 tisoč evrov, je treba zagotoviti tudi eno delovno mesto. Gre za to, da enostavno ne bo špekulacij na tem področju. Trdno smo prepričani, da bodo s tem tudi zmanjšani stroški za delo javne uprave, kajti inšpektorje so zdaj iz carine, iz vsepovsod jih selimo, zagotovo bo tako na davčnem področju kakor tudi na področju inšpekcij razbremenitev, če bodo ljudje imeli poenostavljene postopke in tudi na tak način imamo prihranek v javni upravi. Predlagam, da v prvem branju opravimo razpravo in na koncu izglasujemo, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.«

 

Poslanec SLS Janez Ribič pa je uvodno obrazložitev prvopodpisanega skupine predlagateljev, predsednika SLS in poslanca Franca Bogoviča, dopolnil še s stališčem Poslanske skupine SLS:

 

»Moj kolega poslanec Franc Bogovič je v vlogi predlagatelja tega zakona že v uvodu povedal vse ključne stvari. Jaz bom poskušal samo še nekoliko dopolniti.
V Slovenski ljudski stranki smo se o popravkih na področju pavšalne obdavčitve pogovarjali že več kot eno leto. Za razliko od vlade, ki v svojem mnenju povsem tehnično operira s številkami, temelječ na preteklosti, smo šli mi med podjetnike, šli smo med obrtnike, in jih vprašali, kaj mislijo. Veste, kaj so povedali? Da je ideja o pavšalu dobra. Še več, da je odlična. A je zdaj, žal, zastavljena tako, da imajo od nje koristi zgolj redke dejavnosti z nizkim odstotkom dejanskih odhodkov. Tudi Obrtna zbornica Slovenije navaja, da trenutna ureditev zaradi nizkega praga prihodkov in prenizkega odstotka normiranih odhodkov ni ustrezna za redne proizvodnje, servisne in storitvene dejavnosti, kjer so stroški višji. Še zlasti je neprimerna za tiste, ki zaposlujejo. Ste postali morda pozorni? Trenutna ureditev ni primerna za tiste, ki zaposlujejo, pravijo. Kaj pa je osnovni najpomembnejši cilj nas vseh, ki sprejemamo zakonodajo? Nove zaposlitve. S tem paketom zakonov zato vključimo večji del malega gospodarstva v ta pavšal, da bomo s tem pridobili tudi kakšno zaposlitev na ta račun. Pri nas namreč morajo tudi mali podjetniki in manjše gospodarske družbe  uporabljati zapleteno in obširno davčno zakonodajo in upoštevati vsa računovodska pravila, ki sicer veljajo za velike gospodarske družbe. Seveda jih to dela manj konkurenčne v primerjavi s podjetji morda na Hrvaškem, Avstriji, Češki, Nemčiji, Veliki Britaniji in tako naprej, ki uporabljajo enostavnejše računovodske in davčne predpise. In to bi radi zagotovili tudi za Slovenijo. Naslednja zadeva, o kateri bi lahko spregovorili malo več, je naš predlog, da bi podjetja s prihodki med 50 in 100.000 evri za vstop v pavšalno obdavčitev morala imeti vsaj enega redno zaposlenega. Zakaj? Zato, da preprečimo morebitne zlorabe, da bi se to zakonodajo izkoriščalo za pretok denarja prek slamnatih podjetij. Torej – ta možnost vstopa v sistem pavšala naj bo za tiste, ki dajejo delovna mesta, ki imajo potencial, da se razvijajo, uspevajo, skratka zaposlujejo. Vlada opozarja na nomotehnične pomanjkljivosti tega člena o obvezni zaposlitvi. Toda poglejte, pred nami je še obravnava na pristojnem odboru, pa druga in tretja obravnava. Zadevo lahko skupaj uredimo v skladu s predpisi, če to seveda želimo. S tem paketom zakonov imamo v Slovenski ljudski stranki kot tudi s sopodpisniki v Novi Sloveniji iskren namen olajšati delo za vsaj nekatere male podjetnike in obrtnike. To idejo gospodarstvo podpira, finančne posledice za proračun pa so tudi v najbolj pesimistični vladni verziji zelo majhne. Tudi če jih bomo razbremenili za milijon evrov, kolikor ocenjujete v vladnem mnenju, ni to nobena katastrofa, saj bo ta denar ostal v gospodarstvu. Toda prepričan sem, da bo ta ureditev v nekajletnem obdobju v sistem pripeljala več podjetnikov in ti bodo v nekaj letih plačali več davkov, kot jih plačujejo zdaj. In z veseljem jih bodo plačevali, saj ne bodo rabili plačevati računovodskih storitev in ne bodo ure in ure časa porabili za ukvarjanje z bilancami, dokazovanjem stroškov in podobnimi birokratskimi nesmisli, kot se to dogaja danes. Ravno v sedanjih časih, ko delujoče vlade praktično ni več, lahko uporabimo nekaj zdravega razuma in naredimo nekaj dobrega za malo podjetništvo, za podjetnike, obrtnike, za te, ki niso ne levi ne desni, temveč so naši, slovenski, so jedro našega gospodarstva. Podprimo ta paket zakonov, ki smo jih vložili v Slovenski ljudski stranki in Novi Sloveniji in jim vsaj pojdimo nasproti.«


Objavljeno: 22.05.2014