Poslanka SLS Jasmina Opec: Zavedamo se problematike sive ekonomije, proti kateri se je treba boriti z vsemi sredstvi, a na realen in človeški način

Ljubljana, 22. maj 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 5. točki dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru, je četrti dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 25. redni seji predstavila poslanka SLS Jasmina Opec:

 

»V minulem letu, vse od nastopa zdaj že padle vlade, so nas nekateri vladni funkcionarji bombardirali s populističnimi parolami o stomilijonskih prilivih v državni proračun na račun restriktivnejših ukrepov proti sivi ekonomiji. V javnosti se je tako ustvaril vtis, da ležijo milijoni evrov v predalih slovenskih obrtnikov, gostincev ter branjevk na tržnicah in le malo je treba, da te milijone prelijemo v državni proračun. Hkrati s tem so branjevke, gostinci, obrtniki in gospodinjske pomočnice ali čistilke postale državni sovražnik številka ena, ki državni proračun mesečno prikrajšujejo za 10-milijonske zneske utajenih davkov. Med tem pa imamo na drugi strani javno dostopne podatke o davčnih dolžnikih, ki na podlagi pravnomočnih, upravnih ali sodnih odločb državi dolgujejo okrog 900 milijonov evrov. Ker nam do tega denarja nikakor ne uspe priti, so torej očitno branjevke in čistilke glavni krivec za visoko stopnjo sive ekonomije pri nas. A da ne bo pomote, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se globoko zavedamo problematike sive ekonomije, proti kateri se je treba boriti z vsemi sredstvi, a na realen in človeški način. Eno izmed teh sredstev je tudi ustrezen in učinkovit nadzor, ki ga v imenu države opravljajo različne inšpekcije. Predlagana novela Zakona o inšpekcijskem nadzoru se boja proti sivi ekonomiji ne loteva neposredno, saj se večina predlaganih sprememb nanaša na organizacijske in procesne določbe zakona. Sive ekonomije se predlagani zakon najbolj dotakne s predlagano uveljavitvijo novega inšpekcijskega pooblastila, tako imenovanega navideznega nakupa. Če ne bo prišlo do izdaje računa za prodano blago ali opravljeno storitev, se bo lahko inšpektor identificiral na mestu storjenega prekrška in takoj pričel z ukrepanjem. Predlagana novela sledi ugotovitvam in odločbi vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo pomanjkljivost glede pridobivanja podatkov o fizičnih in pravnih osebah, ki niso stranke v postopkih. Predlog zakona tako določa, da morajo te osebe zaradi interesov inšpekcijskega nadzora obvezno podati tudi osebne podatke. Po našem mnenju bo to pospešilo marsikateri inšpekcijski postopek in inšpektorjem olajšalo delo. Predlagani zakon tudi širi veljavnost organizacijskih določb na upravno inšpekcijo, inšpekcije za sistem javnih uslužbencev, inšpekcijo za plače v javnem sektorju in proračunsko inšpekcijo ter skrajšuje rok za opravljanje izpita za inšpektorja iz enega leta na šest mesecev. Kot pozitivno v naši poslanski skupini ocenjujemo tudi uvedbo letnega programa dela, ki bo racionaliziral delovanje inšpekcij in bo temeljil na načelu izvrševanja skladnosti inšpekcijskih pregledov. Osnova programa bo tako ocena tveganja za vsa področja pristojnosti inšpektorata, upoštevale pa se bodo tudi informacije glede zgodovine zavezancev in druge informacije glede pojavov tveganj ali sumov tveganj. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagani noveli Zakona o inšpekcijskem nadzoru ne bomo nasprotovali.«


Objavljeno: 22.05.2014