Poslanec SLS Janez Ribič: Bili smo prvi, ki smo že lani opozarjali na sporno metodologijo izračunavanja katastrskega dohodka

Ljubljana, 27. maj 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 1. točki dnevnega reda, to je na tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, v okviru rednega postopka, je na 66. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije predstavil poslanec SLS Janez Ribič:

»V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že nekajkrat opozorili na izjemno povečanje obremenitve kmetijstva letos – odštevanja polne višine kmetijskih subvencij v davčno osnovo, povišanje katastrskega dohodka in obveznega knjigovodstva za vse, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in njihov letni prihodek presega 7.500 evrov, pa do propadlega nepremičninskega davka. Kot v minulih obravnavah bomo predlagane spremembe zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka tudi v tretje podprli. Spomnim naj, da smo bili v naši poslanski skupini lanskega maja prvi, ki smo opozorili na sporno metodologijo, na podlagi katere so nastali novi izračuni katastrskega dohodka. Ti pa, kot vemo, predstavljajo osnovo za obdavčitev kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Prvotno predlagani izračuni oziroma ocenjene vrednosti katastrskega dohodka, izračunane na podlagi nove metodologije, so bili šokantni, saj so se nekatere vrednosti ocenjenega katastrskega dohodka povečale tudi za desetkrat in več. Posredno bi to pomenilo izrazito povečanje davčne obveznosti za lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov ter izgubo vrste pravic iz naslova sociale, da katastrofe za slovenskega kmeta niti ne omenjam. Nenazadnje se je nedoslednost predpisane metodologije izkazala že v razlikah v predvidenem povečanju katastrskega dohodka, ki je po prvotnih izračunih predvideval kar 311 milijonov evrov, po nekajkratnih ponovitvah izračunov na podlagi iste metodologije pa so se te vrednosti bistveno znižale. Na primer za letos na približno 113 milijonov evrov, kar je skorajda dvakratnik višine pobranega katastrskega dohodka z 2012, ko je ta znašal okoli 63 milijonov evrov. To je torej jasen pokazatelj, da je metodologija izračunavanja katastrskega dohodka izrazito pomanjkljiva, saj omogoča ob istih vhodnih podatkih velike razlike pri končnih izračunih. Tudi stroka je jasno povedala, da so v metodologiji izrazite nedoslednosti, ki nikakor ne morejo predstavljati podlage za korektno oceno potencialne vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov, na podlagi katere bi sledila poštena obdavčitev. To v svojem mnenju ugotavlja tudi vlada, ki predlaganemu zakonu ne nasprotuje in je na odboru predlagala tudi amandma za podaljšanje veljavne ureditve še na leto 2016.

Zaradi vseh nedoslednosti je bila lanskega junija sprejeta novela Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki je poleg 10 % kapice pri katastrskem dohodku za 2013 v primerjavi z 2012 odpravila tudi nekatere metodološke pomanjkljivosti v gozdarstvu, kjer se je izračun katastrskega dohodka, poleg bonitete zemljišča, vezal tudi na rastiščni koeficient, zakon pa je uveljavil tudi postopek ugotavljanja katastrskega dohodka za leto naprej. To pomeni, da morajo biti novi izračuni objavljeni do 30. junija tekočega leta, kot ocena dohodka pa se upoštevajo v naslednjem letu. S predlagano novelo Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki jo bomo sprejeli danes, in z amandmaji, sprejetimi na seji odbora, pa se, kot so dejali že govorniki pred menoj, podaljšuje prehodna rešitev z zadnjo novelo tega zakona, torej – 10 % kapica pri višini katastrskega dohodka, še na leta 2014, 2015 in 2016. Za kmetijske in gozdne parcele, ki so nastale po 31. avgustu 2013, pa se določa nova enačba, ki je po mnenju naše poslanske skupine ustrezna, zato bomo poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke predlagano novelo z veseljem podprli.«


Objavljeno: 27.05.2014