Slovenska kmečka zveza pri SLS: Sistemskemu reševanju konflikta med človekom in velikimi zvermi je treba nameniti več pozornosti in časa

SKZ pri SLS poziva Vlado RS in kmetijsko ministrstvo, da sistemsko pristopi k obvladovanju škod po velikih zvereh v kmetijstvu

 

Ljubljana, 10. oktober 2014 – Slovenska kmečka zveza (SKZ) pri SLS ugotavlja, da dosedanje aktivnosti vseh vključenih v reševanje škod v kmetijstvu po velikih zvereh (medvedih, volkovih …) niso prinesle želenih rezultatov. Nasprotno, kljub številnim zakonskim dopolnitvam so konflikti med človekom in velikimi zvermi iz dneva v dan večji, zato SKZ pri SLS poziva Vlado RS in pristojno ministrstvo, da sistemsko pristopi k obvladovanju škod po velikih zvereh v kmetijstvu.

Visoka stopnja gozdnatosti s pretežnim deležem travnih površin in bolj marginalnimi pogoji je značilna krajina v južnem, jugovzhodnem in jugozahodnem delu Slovenije. To je tudi osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. Prav na teh območjih so škode največje, najštevilnejše in najmanj obvladljive. Prebivalci in kmetovalci na tem območju so skozi zgodovino sobivanje z velikimi zvermi sprejemali kot sestavni del naravnih pogojev prebivanja in kmetovanja.

Z manjšim kmetijskim prostorom se je zmanjšala tudi prehranska baza za divje živali, zato pa se je povečevala stopnja škodnih primerov v kmetijstvu. Spremenjeni življenjski pogoji in očitna prenaseljenost velikih zveri se odraža v več konfliktnih situacijah, saj se je zmanjšala tudi ubežna razdalja ob srečanju s človekom.

Politika upravljanja z naravo je kompromis med možnim in dopustnim, kompromis med dopustnim in dovoljenim, kompromis med ohranjanjem elementov narave in človeškim posegom v naravo – kompromis je sobivanje. Ko pa v prostoru ena od naravnih skupin, naj bo to človek ali divjad, zavzame dominantno, glavno in odločilno vlogo, potem se to sobivanje spremeni v okupacijo ene skupine in zgolj bivanje druge.

V kmetijskem prostoru so predvsem v letošnjem letu nastopile nove razmere, saj so govedo na pašnikih začeli napadati medvedi in volkovi, kar se do sedaj sicer ni dogajalo.

Prebivalci iz območij življenja velikih zveri se zavedajo, da bodo še naprej sobivali z medvedom in volkom, vendar želijo in pričakujejo od zaščitnikov in naravovarstvenikov, da  se soočijo z dejstvom, da  kmet že stoletja živi od narave in z naravo, a nikdar ni tako grobo posegal proti naravi, da je ne bi znal ohraniti tudi v prihodnje, vendar v sobivanju in ne le bivanju.

 

Stane Klemenčič, predsednik SKZ pri SLS


Objavljeno: 10.10.2014