Predsednik SLS in evropski poslanec Franc Bogovič: Pri urejanju slovenskih voda sta nujna jasen skrbnik in kontinuiteta ukrepov

Nekdanji minister za okolje in prostor Janez Podobnik: Takoj po uspešnih pogajanjih med Evropsko komisijo in Vlado RS smo pripravili in predlagali šest prednostnih projektov za zmanjševanje škodljivega delovanja voda

Bruselj, Ljubljana, 12. november 2014 – Predsednik SLS in evropski poslanec Franc Bogovič se je kot nekdanji minister za kmetijstvo in okolje danes odzval na mnenje Računskega sodišča RS, da na okoljskem ministrstvu od leta 2007 ni bilo dovolj storjenega na področju protipoplavne zaščite. Pri tem je izpostavil: »Področje upravljanja s slovenskimi vodami je zanemarjeno, nepravilno upravljano vse od 90. let, ko so bile ukinjene takratne vodne skupnosti in je pristojnost za upravljanje voda prišlo v veliki meri na ministrstvo in pa na ARSO,« in dodal, da je bil v enem letu, ko je bil sam minister, pripravljen in za obravnavo na vladi sprejet predlog reorganizacije vodarstva v Sloveniji, ki pa je po padcu tiste vlade pri naslednjih ministrih ostal brez obravnave. »Menim, da je reorganizacija vodarstva ključna, kajti to, da se urejanje voda stihijsko prepušča vsaki ministrski ekipi, enostavno ne prinaša nobene kontinuitete v ukrepih, ni jasnega skrbnika slovenskih voda, zato je tudi vsak dogodek, kot so sedanje poplave, primeren trenutek, da se išče krivca v aktualnem in preteklih ministrih. Menim, da je potreben bolj sistematičen pristop, med samimi ministri pa je prav, da se pove, kdo je naredil kakšen korak v smeri urejanja vodarstva in kdo se je temu enostavno izogibal,« je dejal Franc Bogovič.

Tudi Janez Podobnik, ki je bil minister za okolje in prostor od leta 2004 do leta 2008, je v svoji izjavi poudaril, da so na Ministrstvu RS za okolje in prostor takoj po uspešnih pogajanjih med Evropsko komisijo in Vlado RS, katerih rezultat je bil, da je bilo Sloveniji prvič dodeljenih dobrih 74 milijonov evrov za zmanjševanje škodljivega delovanja voda, pričeli s pripravo in tudi predlagali šest prednostnih projektov v ta namen, ki jih je poleti leta 2007 potrdila tudi Evropska komisija, in sicer zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje, zagotovitev poplavne varnosti na porečju Ljubljanice, zagotovitev poplavne varnosti na porečju Save, zagotovitev poplavne varnosti Drave in Dravinje, rekonstrukcijo visokovodnih nasipov ob Muri in nadgradnjo sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji.

 

Celotni odziv nekdanjega ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča (februar 2012 – marec 2013):

»Področje upravljanja s slovenskimi vodami je zanemarjeno, nepravilno upravljano vse od 90. let, ko so bile ukinjene takratne vodne skupnosti in je pristojnost za upravljanje voda prišlo v veliki meri na ministrstvo in pa na ARSO. Leta 2012 sem postal kmetijsko-okoljski minister in takoj sem dal veliko pozornost področju vodarstva in pa zelo hitro ugotovil, kako nepravilno je celotno področje urejeno. V tem letu smo najprej v skladu z vodno direktivo določili 62 poplavno najbolj ogroženih območij, za katere je bilo treba tudi predvideti primerne ukrepe za izgradnjo protipoplavne infrastrukture in jasno ovrednotiti ta program. Gre za velika sredstva, po tisti oceni bo treba vložiti najmanj 600-700 milijonov evrov, da bi sanirali ta območja. Druga stvar, ki smo jo takrat videli je bila, da stanje na teh projektih lahko financiramo iz kohezijskega sklada /…/ Pospešili smo izbor izvajalca in ukrepov za poplavno varnost na reki Savinji. Ti ukrepi so v veliki meri že izvedeni, prav tako pa smo vse naredili za to, da se je tudi projekt na reki Dravi, predvsem na območju Dupleka, pripeljal v tako fazo, da so se lahko dela sedaj že tudi začela. Nadaljeval sem s projektom Bober, to je projekt, ki ga izvaja ARSO, tudi financiran iz evropskih sredstev, in namenjen predvsem izgradnji mreže preventivnih prognostičnih postaj, s katerimi bo možno upravljanje bistveno bolj učinkovito. Ključno, kar smo naredili v tem letu je bilo to, da smo oblikovali skupino tako iz notranjih resursov ministrstva za kmetijstvo kakor tudi iz zunanjih strokovnjakov, ki se je nekaj mesecev intenzivno ukvarjala s tem, kakšno reorganizacijo vodarstva potrebujemo v Sloveniji. Sam sem se v to skupino tudi aktivno vključeval, bil redno na teh sestankih in na Vladi RS, na eni izmed zadnjih sej naše vlade, smo potem tudi sprejeli predlog koncepta, po kateri poti naj bi šla reorganizacija slovenskega vodarstva. Žal je kasneje vlada padla in tega nismo mogli nadaljevati, moji nasledniki pa tega tudi niso naredili.«

Bogovič je opisal koncept, ki so ga v času njegovega ministrovanja zastavili za urejanje področja upravljanja vodarstva: »Iz resursov, ki so sedaj razdrobljeni na različnih koncih – na ARSO, na Direktoratu za vode, na Inštitutu za vode – na izpostavah ARSO na terenu narediti močno javno podjetje, znotraj katerega bi se vodila vodarska politika, na ministrstvu pa naj bi ostal samo direktorat za vode, znotraj katerega bi se resnično sprejemali zakoni, urejali materiali, povezani z vodno direktivo ipd.« Poudaril je še, da rabimo aktivnega upravljavca s svojim virom, zato bi tudi vodni sklad bil vnesen v to podjetje, ki bi ustvaril politiko na področju voda, vse od pitne vode, odpadne vode, protipoplavnih ukrepov, ukrepov namakanja, in na takšen način bi slovenske vode ponovno morale dobiti svojega gospodarja.

Kot ključno pri tem predlogu iz časa njegovega ministrovanja, ki še čaka vladno obravnavo, je Franc Bogovič izpostavil tudi, da bi določili vodotoke tretjega reda, ki bi jih upravljale občine, »kajti danes enostavno ni dovolj resursov za to upravljavsko strukturo znotraj sedanjih koncesionarjev in je ta ureditev zelo neučinkovita. Na področju koncesij je šel predlog v to smer, da se določi zelo zožen obseg koncesije, ki bi se izvajala za posamezna porečja, medtem, ko bi se za vsa investicijsko-vzdrževalna dela za protipoplavne ukrepe to izvedlo prek javnih razpisov, ki bi bili dvostopenjski. Na prvi stopnji najprej ugotovimo in določimo usposobljene izvajalce, od tu naprej pa se na razpisih dobi izvajalce posameznih ukrepov za celo državo.«

»Menim, da je reorganizacija vodarstva ključna, kajti to, da se urejanje voda stihijsko prepušča vsaki ministrski ekipi, enostavno ne prinaša nobene kontinuitete v ukrepih, ni jasnega skrbnika slovenskih voda, zato je tudi vsak dogodek, kot so sedanje poplave, primeren trenutek, da se išče krivca v aktualnem in preteklih ministrih. Menim, da je potreben bolj sistematičen pristop, med samimi ministri pa je prav, da se pove, kdo je naredil kakšen korak v smeri urejanja vodarstva in kdo se je temu enostavno izogibal,« je zaključil Franc Bogovič.

Celotni odziv nekdanjega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika (2004 – 2008):

“Ob ugotovitvah Računskega sodišča RS oziroma reviziji učinkovitosti porabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami od 1. januarja 2007 do 7. marca 2014 bi kot takratni minister za okolje in prostor želel poudariti:

– da smo na ministrstvu takoj po uspešnih pogajanjih med Evropsko komisijo in Vlado RS, katerih rezultat je bil, da je bilo Sloveniji prvič dodeljeno dobrih 74 milijonov evrov za zmanjševanje škodljivega delovanja voda takoj pričeli s pripravo in tudi predlagali 6 prednostnih projektov v ta namen:

1) zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje,

2) zagotovitev poplavne varnosti na porečju Ljubljanice,

3) zagotovitev poplavne varnosti na porečju Save,

4) zagotovitev poplavne varnosti Drave in Dravinje,

5) rekonstrukcija visokovodnih nasipov ob Muri,

6) nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji

Po mojem spominu je Evropska komisija ta operativni program potrdila poleti (avgusta) 2007.

Takoj po tej potrditvi so se pričeli postopki za izdajo potrebnih dovoljenj za investicije. Spominjam se številnih srečanj tako z župani občin iz omenjenih območij, pa tudi z nekaterimi civilnimi iniciativami in drugimi oblikami organiziranja lastnikov zemljišč ter občanov; tudi zaradi tega so priprave Državnih lokacijskih načrtov in drugih potrebnih aktov za izdajo gradbenih dovoljenj potekali počasneje, kot bi si na takratnem Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) želeli. Posebej imam v spominu srečevanja s predstavniki občin ob Savinji, Dravi, v Železnikih in nekaterih obljubljanskih občin (Dobrova-Polhov Gradec).

Uspelo nam je priti blizu dogovora v Železnikih, pri čemer je bil DPN (državni prostorski načrt) zaključen v obdobju mojih naslednikov, ki so pokrivali področje vodarstva. Uspešno smo ob dobrem sodelovanju z Darsom ob izgradnji pomurskega kraka avtoceste rekonstruirali tudi del visokovodnih nasipov ob Muri.

Očitno pa je bil prav zapleten postopek sprejemanja potrebnih soglasij za investicije razlog, da je Vlada RS v letu 2011 Evropski komisiji predlagala spremembo operativnega programa, kjer pa so se iz evropskih kohezijskih sredstev sofinancirali le še trije projekti:

1) zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje,

2) zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave,

3) nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji.

Za te tri prednostne projekte so vsi postopki do začetka izvedbe potekali v kasnejših  letih  (predvsem med 2010 in 2013).

 

V Sloveniji imamo za financiranje celotnega področja vodarstva tri ključne vire:

  • Sklad za vode / polni se predvsem s prispevki koncesionarjev, ki izkoriščajo vodni potencial za pridobivanje električne energije,
  • Kohezijski sklad,
  • proračunska sredstva ministrstva, ki je pristojno za vode.

Tudi zaradi boljše javnofinančne situacije v letih 2004/2008, ko sem vodil resor, ki je pokrival področje vodarstva, nam je uspelo namenjati bistveno višja sredstva tako za redno vzdrževanje vodotokov (čeprav še vedno premalo, kot je predlagala stroka), kot tudi za odpravo posledic po poplavah v tistem času.

Tudi zato so bila kohezijska sredstva, ki jih je Slovenija pridobila iz evropskih virov, pomembno dopolnilo pri financiranju večjih projektov za poplavno varnost najbolj ogroženih območij.

V našem mandatu smo tudi uspešno aktivirali evropski solidarnostni sklad za sanacijo velike škode po vodni ujmi v Železnikih v letu 2007.

Prepričan sem, da je nujno, da Slovenija čimprej prične z izvedbo vsaj še dveh projektov, ki smo jih prednostno predlagali v letu 2007 rekonstrukcija visokovodnih nasipov ob Muri in protipoplavna zaščita JV dela Ljubljane;”

Janez Podobnik

 

Videoposnetek izjave predsednika SLS in evropskega poslanca Franca Bogoviča:

 

Včerajšnji poziv predsednika SLS in evropskega poslanca Franca Bogoviča premierju dr. Miru Cerarju za nujno reorganizacijo vodarstva v Sloveniji in predlogi, ki čakajo na obravnavo na Vladi RS lahko preberete tukaj.


Objavljeno: 12.11.2014