Predstavitev stališč o Programu razvoja podeželja 2014 – 2020

V organizaciji SLS s predstavniki KGZS, ZZS, SKS, SKZ pri SLS in ZSPM

Ljubljana, 27. februar 2015 – Slovenska ljudska stranka je v sredo, 25. februarja 2015, organizirala novinarsko konferenco in predstavitev stališč o Programu razvoja podeželja (PRP) 2014–2020. Zbrane je najprej nagovoril predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, nato pa so stališča o PRP 2014–2020 predstavili tudi člani različnih slovenskih kmetijskih organizacij, Robert Peklaj iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Anita Jakuš iz Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Jernej Redek, tajnik Sindikata kmetov Slovenije (SKS), Klemen Šavli iz Slovenske kmečke zveze pri SLS (SKZ) in Rok Sedminek iz Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Predstavitve so se udeležili tudi kmetje, ki so v razpravi po predstavitvi stališč organizacij imeli priložnost govorcem zastaviti vprašanja in predstaviti tudi svoje poglede na PRP 2014–2020.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je v uvodu poudaril, da je PRP 2014–2020 »nekje na svoji poti skrenil in zgrešil svoj končni oz. pravi namen«, na kar kaže tudi udeležba na dogodku. »Namesto, da bi to bil dokument, ki ustvarja in vodi državno politiko v dobro deležnikov na področju kmetijstva, je to program, ki služi samemu sebi,« je bil kritičen Zidanšek in dodal: »V SLS ugotavljamo, da je Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. sam minister na Svetu za kmetijstvo, ki je njegov svetovalni organ, takoj po prejetju pripomb (kmetijskih organizacij, op. p.) poudaril, da bo izključil nevladne organizacije iz priprave popravkov. Organizacije so bile v pripravo programa vključene šele januarja, in sicer pri predstavitvah, ne pa tudi pri usklajevanju uredb.« Zidanšek je še opozoril, da PRP 2014–2020 ne sledi besedam in obljubam, s katerimi je bil predstavljen in ne zagotavlja prehranske varnosti, samooskrbe niti razvoja podeželja »na način, ki si ga predstavljamo in zaslužimo«. Kot cilj, h kateremu bi moral stremeti PRP 2014–2020, je predsednik SLS mag. Marko Zidanšek izpostavil pripravo in sprejetje dobro, učinkovito in razvojno naravnanega programa, tudi če bi to pomenilo njegov kasnejši sprejem, ne pa hitra potrditev slabšega programa.

Predstavnik KGZS Robert Peklaj je povedal, da so v KGZS zadovoljni, da je bil PRP 2014–2020 sprejet in potrjen v Bruslju, saj to omogoča začetek izvajanja ukrepov in po drugi strani pomeni, da »prej, kot bo stvar izpeljana, prej bodo sredstva pri naših kmetih«. Opozoril je na dejstvo, da se lahko za dosego ciljev mnoga določila iz PRP 2014–2020 izvajajo na različne načine. Pri tem je prišlo do nekaterih razhajanj, saj je bila tretja različica PRP 2014–2020 v potrditev Evropski komisiji poslana brez sodelovanja KGZS, kljub temu, da so s predlogi in pripombami sodelovali pri pripravi dokumenta. Peklaj je navedel nekatere razloge za nesoglasja, in sicer zmanjšanje števila nadstandardov pri KOPOP, vključitev samo novih zahtev pri sadjarstvu in vinogradništvu, ki od kmetov zahtevajo daljši čas pridelave in večja vlaganja, neomejeno možnost pridelave določenih poljščin pri poljedelstvu, podpore za strme površine in za spodbujanje reje živali z doma pridelano krmo niso vključene v program, zmanjšanje možnosti pridobitve sredstev za mlade kmete in zmanjševanje števila nadstandardov pri dobrobiti živali.

Predstavnica ZZS Anita Jakuš je izpostavila ključne ukrepe PRP 2014–2020, ki jih je predlagala ZZS: »Gre za ukrepe informiranja in svetovanja, ki pa jih je treba razširiti na področje podjetniškega in poslovnega sodelovanja. Na področju demonstracijskih projektov so pomembne demonstracijske kmetije, poleg tega pa tudi predelava in povezovanje.« Povedala je, da so se zelo potrudili tudi na področju organizacij proizvajalcev, »kjer smo poskušali prepričati ministrstvo, da je treba ne samo ustanavljati nove organizacije proizvajalcev, ampak se tudi potruditi, najti rešitve in krepiti obstoječo organiziranost, jo povezovati.« ZZS se je po besedah Anite Jakuš tudi zelo potrudila, da bi se v PRP 2014–2020 vključilo kolektivne naložbe, kar jim je delno tudi uspelo. Velike upe imajo za ukrepe sodelovanja, ki imajo veliko možnosti za krepitev sodelovanja na podeželju. Veseli so, da država razume pomembnost zadružništva, skrbijo pa jih nekateri ukrepi, zato bodo zahtevali čimprejšnji popravek PRP 2014–2020, ki bo omogočal kar najboljšo izkoriščenost razpoložljivih sredstev.

Tajnik SKS Jernej Redek je opozoril, da PRP 2014–2020 »ni naravnan razvojno in ciljno, da bi vsi vedeli, kam si s slovenskim kmetijskim sektorjem želimo priti čez deset, dvajset let. Zato je SKS že januarja na sestanku pri ministru izpostavil, da želimo čimhitrejši dialog, da se začne PRP 2014–2020 čimprej popravljati, da se vzpostavi stik z nevladnimi organizacijami, ki je bil prekinjen. Zdaj rešujemo posledice te prekinitve.« Spremembe PRP 2014–2020 morajo biti po mnenju SKS naravnane razvojno in okoljsko ter v smeri ohranjanja podeželja in dviga konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. V razpravi, ki je sledila predstavitvam stališč, je Redek izpostavil še, da je vstop v ukrep KOPOP res prostovoljen, a je izpolnjevanje nadstandardov, in dodal, da se očitno uradniki na ministrstvu niso zavedali, da bo to po letu 2020 postal standard. Vprašal se je tudi, kaj bo ministrstvo naredilo po letu 2020, da se bodo ti ukrepi lahko nadaljevali, saj do takrat kmetje ne bodo mogli prejeti več nobenih dodatnih sredstev.

Predstavnik SKZ pri SLS Klemen Šavli je opozoril, da bo zaradi PRP 2014–2020 na Tolminskem »največ izgubila predvsem živinoreja in kraji, kjer je izključno travna ruša, kjer ni alternative za poljščine ali kaj drugega.« PRP 2014–2020 sicer po njegovih besedah na prvi pogled ponuja veliko možnosti za črpanje sredstev, vendar so »s stališča kmeta, uporabnika ta sredstva praktično nedosegljiva, kajti v veliko primerih bi morali popolnoma spremeniti tehnologijo pridelave krme, gnojenje, …« Šavli je izpostavil še pravilo spravila suhe krme s travinja, ki predstavlja za male kmetije veliko obremenitev, saj si ne morejo privoščiti investiranja v drage objekte in sušilne naprave. Vprašal se je tudi, kako so si snovalci PRP 2014–2020 zamislili neposredno vnašanje gnojevke v rušo tam, kjer je to zaradi strmine nemogoče izvesti, na primer v tolminskih ali cerkljanskih hribih, edini način pa bi bil razprševanje s topom. Po njegovem je velika anomalija določilo, da je cela kmetija pod zelo strogim vodovarstvenim nadzorom zaradi le ene parcele, ki spada na vodovarstveno področje. Šavli je izrazil tudi bojazen, da se bo še več kmetov odločilo, da ne vstopijo v okoljski program, ker je zaradi razlike med višino subvencije in dejanskih stroškov v praksi neizvedljiv.

Član ZSPM Rok Sedminek se je strinjal z dotlej povedanim in se osredotočil na mlade kmete, ki jih je v Sloveniji 4 %, evropsko povprečje pa je 6 % rangiranih na 35 let. Kritičen je bil do ministrstva, ki po njegovem premalo naredi zanje. Razvoj politike na tem področju spremlja že od leta 2014 in je nad njim v zadnjem času razočaran. Prejšnji sistem je bil pravičen, pogoje za financiranje je določal glede na točkovanje, zdaj pa sta na voljo dva zneska – 45. 000 evrov za kmečko zavarovanje, sicer pa 18. 000 evrov. Sedminek meni, da je sedanji ukrep usmerjen socialno, niti malo pa ne razvojno, s čimer bi lahko prispeval tudi k samooskrbi. Ob dejstvu, da je v Sloveniji najmočnejša živinoreja, ki ima 115 % samooskrbe in s tem 15 % bruto priliva iz tujine, se je Sedminek vprašal, česa se bojimo. Za primerjavo je povedal, da Luksemburg, ki je tudi močan v živinoreji in pridelavi mleka, 60 % mleka proda izven svojih meja. Dejal je še, da si je ZSPM prizadevala za lastniški prevzem mladih, kar ji je v drugem stebru uspelo, v prvem pa ne. Za prihodnje boljše ukrepe meni, da bi moralo biti merilo za zaposlitev na MKGP deset let delovnih izkušenj na kmetiji.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek je ob zaključku predstavitve stališč o PRP 2014–2020 dejal, da je debata odrazila trenutno stanje na področju razvoja podeželja in pokazala tudi, da ni še nič zamujenega. Izrazil je pričakovanje, da bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan prisluhnil deležnikom in nadoknadil pomanjkanje dialoga. Zidanšek pričakuje tudi več truda, da s popravki programa »pridemo do tistega cilja, ki ga slovensko podeželje oz. slovensko kmetstvo pričakuje, se pravi, da bo enakomerno razvojno naravnano«, da povečamo črpanje evropskih sredstev in dosežemo boljše stanje na podeželju, na slovenskih kmetijah. Le tako bomo po Zidanškovem mnenju v Sloveniji pokazali, da znamo in zmoremo.

 

Izjave udeležencev na predstavitvi stališč o PRP 2014–2020 si lahko ogledate spodaj.

Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek:

Predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Robert Peklaj:

Predstavnica Zadružne zveze Slovenije Anita Jakuš:

Tajnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek:

Predstavnik Slovenske kmečke zveze pri SLS Klemen Šavli:

Član skupine za kmečko mladino Zveze slovenske podeželske mladine Rok Sedminek:

Zaključne misli predsednika SLS mag. Marka Zidanška:


Objavljeno: 27.02.2015