Predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij ob praznovanju 27 let SKZ in SLS o slovenskem kmetijstvu

Ljubljana, 13. maj 2015 – SLS je v ponedeljek zvečer obeležila 27. obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze in s tem svoj 27. rojstni dan. Po slavnostnih nagovorih predsednika SLS mag. Marka Zidanška in predsednika SKZ pri SLS Roka Sedmineka so na dogodku svoj pogled na obletnico, spomine in trenutno stanje kmetijstva v Sloveniji predstavili povabljeni predstavniki slovenskih nevladnih kmetijskih organizacij, in sicer strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Janez Beja, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič ter prvi slovenski kmetijski minister dr. Jožef Jakob Osterc. V nadaljevanju podajamo njihove glavne poudarke.

Strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) in podpredsednik SKZ pri SLS Jernej Redek je dejal, da so SKZ ustanovili kmetje z jasno vizijo, kaj želijo. »Kmetje smo bili, oz. ste bili takrat, nosilci družbeno-političnega dogajanja, ki je vodilo v demokratizacijo Slovenije. Žal lahko ugotavljamo, da so v teh trenutkih našo ljubo domovino Slovenijo nekatere strukture tako rekoč ukradle in s svojimi izprijenimi načeli pripeljale do stanja, v katerem smo v tem trenutku,« je bil kritičen Redek. Po njegovem mnenju je obletnica ustanovitve SKZ vsekakor čas, »da pogledamo prehojeno pot in si zadamo nove cilje.« Izpostavil je, da si SKS še najprej želi dobro sodelovati tako z drugimi stanovskimi organizacijami kot tudi s SKZ pri SLS, poleg tega pa želi utrjeno zakonodajo, ki bi vodila v razvoj slovenskega podeželja in slovenskemu kmetu zagotavljala stabilno delovno okolje. Le v takem okolju se lahko slovensko kmetijstvo in podeželje razvijata, ta razvoj pa je nujen za razvoj slovenske družbe, saj je prav kmetijstvo nosilec vsake družbe. »SKZ pri SLS želimo v SKS, da nadaljuje začrtano pot in ponovno uveljavi vladavino zdrave kmečke pameti v slovenski družbi … to bo vodilo, ki bo Slovenijo rešilo iz krize,« je zaključil Redek.

Podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) Janez Beja je podprl kmetijski sporazum, ki ga je predlagal predsednik SKZ pri SLS Rok Sedminek: »Predvsem si želim, da bi ta sporazum veljal najprej med vsemi nami, še bolj pa, da bi ga upošteval minister in vlada.« S Sedminekom se je strinjal, da nevladne organizacije porabijo ogromno časa za pogajanja, sestanke itd., učinki tega sodelovanja pa so premajhni, ker »nimamo človeka ne v parlamentu ne v vladi. Z nami, s kmeti, delajo, kar hočejo«. Izpostavil je včasih pristransko poročanje medijev o kmetijski problematiki, ki kmete z velikimi traktorji prikazuje kot bogate, ne pokažejo pa propadajočih kmetij, na katerih kmetje ne morejo več živeti. V ZLGS je veliko lastnikov gozdov, ki pa niso člani zbornice. Divjad je še vedno nerešen problem, ki se mu posveča premalo pozornosti. Odgovornost lastnikov gozdov za nesreče v gozdu.

Predsednica Zveze kmetic Slovenije (ZKS) Irena Ule je SKZ in SLS čestitala »za delo in vsa prizadevanja v vseh teh letih, saj ste v tem času odigrali pomembno vlogo za naše podeželje«. Pomembna naloga ZKS je po njenih besedah združevanje, povezovanje ter izobraževanje, ko pa je to mogoče, se vključijo tudi v razpravo o aktualnih problematikah. »Prepričane smo, da je delovanje društev na podeželju velikega pomena. Praktično sodelujemo pri zadevah, ki popestrijo in izboljšajo kakovost življenja na podeželju,« je dejala in dodala, da so v društvu že veliko naredile na iskanju primernega položaja v družbi, z delom bodo tudi nadaljevale, se pa vse pogosteje sprašujejo, kako naprej. »Dela nikoli ne zmanjka, pojavlja pa se veliko vprašanje, ali se splača,« se je ob opisovanju vsakdana sodobne kmetice vprašala Irena Ule in povedala, da si v ZKS želijo »otrokom omogočiti dostojno življenje, možnost in željo, da ostanejo na kmetijah in jih obdelujejo. Želimo več možnosti za vlaganja za razvoj tržno usmerjenih kmetij. Želimo si sodelovanja med regijami na interesnem in poslovnem področju.« Na koncu je izrazila upanje, da bosta SKZ pri SLS in SLS lahko pomagali pri uresničevanju teh želja in zaželela uspešno prihodnje delo.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije in član Izvršilnega odbora SLS Peter Vrisk se je v svojem nagovoru ozrl v preteklost. Na kmetiji je bilo treba veliko delati, sam je zgodaj prevzel očetovo kmetijo in se leta 1986 vključil v zadrugo, kjer so se s kolegi odprto, javno in tudi z novinarji pogovarjali o tem, kaj bi bilo v družbi treba storiti, da bi izboljšali ureditev. Kar je z današnjega vidika videti enostavno, takrat ni bilo samo po sebi umevno. »Kmetje smo bili tisti, ki smo si največ upali. Vsi ostali so bili kasneje, kmet pa je po naravi svobodnjak … Vedno je bilo tako, da si je kmet upal kaj povedati,« je ponosno povedal Vrisk. Nato je bila ustanovljena SKZ, sledile pa so vse ostale aktivnosti, volitve, kandidiranje, doseganje rezultatov in velik uspeh na volitvah. Dejal je, da sicer nikoli ni vse postorjeno, vendar se je na področju kmetijstva v 27 letih vseeno veliko naredilo in zasluga gre po njegovih besedah tako SKZ in SLS kot nevladnim organizacijam, ki med seboj kljub manjšim vmesnim nesporazumom odlično sodelujejo. To je pripeljalo tudi do uspeha ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko so bile zaradi odločnosti kmetov subvencije za slovenskega kmeta dvakrat višje subvencije kot v drugih novih članicah EU. »Boj se nikoli ne konča. Ključno je, da nevladne organizacije stopimo skupaj,« je povedal Vrisk, ki verjame, da bo SLS – stranka z dolgoletno tradicijo in dobro terensko mrežo ljudi, ki dobro delajo, z dobrimi župani – kmalu spet v parlamentu.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič se je strinjal s sogovorniki in izzivi, ki so jih izpostavili, ter poudaril, da so bili v času ustanovitve SKZ drugačni časi. »Takrat se je bilo težje izpostaviti. Vsi smo se malo bali … Zgodovino je treba čuvati, si jo zapomniti, jo spoštovati in je nikoli pozabiti. Vendar je treba gledati naprej. Če se bomo danes pretirano ozirali nazaj, bomo pozabili, kaj moramo narediti za prihodnost, imeti moramo vizijo in cilj za naprej,« se je Zupančič strinjal s predsednikom SLS mag. Markom Zidanškom, ki je pred tem predstavil ukrepe SLS za uspešnejšo Slovenijo. Poudaril je, da SLS danes ne sme biti sram povedati, kaj je v preteklosti dosegla. Povedal je, da je KGZS zelo dobro pripravila izhodišča za Program razvoja podeželja 2014–2020, nato pa se je v postopku obravnave in sprejemanja v Sloveniji in v Bruslju, vse spremenilo na slabše. Kot predsednik KGZS Cvetko Zupančič kmetijskemu ministru, ministrstvu in državi najbolj očita pomanjkanje srednje- in dolgoročnega načrta za področje kmetijstva. »Nimamo nobene prave vizije oz. jo imamo samo do volitev, nimamo pa vizije, kaj bo kmetijstvo počelo čez 10 let in kaj je naš cilj. Če je naš cilj čez 10 let še vedno skrbeti za samooskrbo in ohranjanje ter obdelanost podeželja, potem moramo iti v tej smeri. To mora potem biti naš nacionalni program, tako bodo tudi naloge jasno določene in razdeljene,« je bil kritičen Zupančič. KGZS sicer zbira podpise za vložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Prvi slovenski kmetijski minister dr. Jožef Jakob Osterc je povedal kar nekaj zanimivih zgodb iz časa ustanavljanja SKZ in svojega ministrskega dela. Pred pogajanji vstopu Slovenije v EU, je na primer znanemu ekonomistu naročil pripravo predloga načina pogajanja z EU. Kasnejši uspeh na pogajanjih danes pripisuje prav odlični pripravljenosti: »V Bruselj se ne hodi poslušati, ampak pogajati.« Če takrat ne bi izborili določenih stvari, npr. števila krav dojilj idr., bi bilo danes slovensko kmetijstvo povsem drugačno. Izpostavil je, da kmet ne sme vedno gledati le na ekonomiko delovanja, saj samo delo obsega 50 % stvari, ki se ne splačajo, a so kljub temu bistvene za obstoj kmetije in ohranitev pomembnih vrednot. Poudaril je še, da je za suverenost države potrebna najmanj 80 % samooskrba, da bi to dosegli in imeli tudi sicer bolj uspešno kmetijstvo pa predvsem rabimo jasen kmetijski program in pogum.

Slavnostna nagovora predsednika SLS mag. Marka Zidanška in predsednika SKZ pri SLS Roka Sedmineka lahko preberete tukaj.

Fotografije z dogodka si lahko ogledate tukaj,  videoposnetke z dogodka pa si lahko ogledate spodaj.

 


Objavljeno: 13.05.2015