Zidanšek: Bo minister Židan osebno jamčil za uspeh podjetja tudi, ko mu poteče mandat?

Sedminek: Ni podatka o tem, koliko novih delovnih mest bo ustvarjenih z novim državnim podjetjem in koliko jih bodo sedanji koncesionarji izgubili!

 Ljubljana, 28. januar 2016 – Ob današnji parlamentarni razpravi predsednik SLS mag. Marko Zidanšek opozarja na dejstvo, da predlog kmetijskega ministra Dejana Židana za ustanovitev državnega podjetja za gozdove odpira mnogo več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Od slednjih je za zdaj jasno le, da bo ustanovitev takega podjetja davkoplačevalce stala 20 milijonov njihovih evrov. »Kdo bo odgovarjal za to, da bo podjetje donosno? Bo to Vlada RS, ki se menja na celo manj kot štiri leta? Bo minister Židan osebno jamčil za uspeh podjetja tudi, ko mu poteče mandat? Je pripravljen osebno zagotoviti donosnost in na ta način stati za svojo idejo?« sprašuje Vlado RS in ministra Židana predsednik SLS mag. Marko Zidanšek in ob tem izpostavlja še en problem: »Konkurenčnost državnega podjetja na trgu, kjer bo imelo državna jamstva pri financiranju, bi lahko zbudilo tudi zanimanje Evropske komisije!« Kot opominja predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Rok Sedminek, je trenutna vladajoča koalicija v predvolilnem času obljubljala umik politike iz gospodarstva, zdaj pa z ustanavljanjem gospodarske družbe dela ravno nasprotno.

Slovenska zgodovina državnih podjetij ne riše rožnate slike za prihodnost državnega podjetja za gozdove. Zidanšek se strinja, da je trenutna oblika koncesijskega sistema zastarela, a namesto ustanavljanja novega državnega podjetja predlaga druge rešitve. Ena izmed njih je temeljita modifikacija sistema koncesij, ki naj bodo višje, še vedno naj bodo podeljene tudi gozdnim gospodarstvom, veliko večja vloga pa naj bo namenjena kmetom, ki mejijo na državne gozdove. »Prevetritev koncesijskega sistema je dobra rešitev, ki davkoplačevalce obvaruje pred vladnim zapravljanjem denarja državljanov. Država naj da koncesijske državne gozdove z javnim razpisom v upravljanje in oskrbo usposobljenim kmetom, ki mejijo na te gozdove. Že zdaj je ustaljena  najemna predpravica gospodarstvu, ki meji na državni gozd in ustreza zahtevam: imeti opremo in kvalifikacije, velikost zemljišča pa je omejena na največ 200 ha gozdov. Zavedati se je treba, da 200 ha pomeni vir preživetja za družino. Druga rešitev pa je, da se isti skupini upravičencev omogoči upravljanje z zaenkrat še državnimi gozdovi na osnovi leasing pogodbe,« predlaga predsednik SLS mag. Marko Zidanšek in navaja prednosti takšne ureditve: »Z eno ali drugo rešitvijo bi se občutno povečala velikost in konkurenčnost slovenskih družinskih kmetij. Kmetijstvo je neločljivo povezano z okoljem in prostorom. Je način življenja, omogoča ohranjanje kulturne in naravne dediščine in vse to zelo pomembno prispeva h kulturni identiteti Slovencev.«

»V zadnjih petih letih nismo bili priča niti enemu poskusu ureditve starih koncesijskih pogodb! Razpravljavci v DZ RS se bojijo pojavljanja novih lesnih centrov v Avstriji, mi pa ob morebitni ustanovitvi državnega podjetja za gozdove zahtevamo, da je v okviru tega ustanovljen vsaj en resen, velik lesni center v Sloveniji,« razpravo v DZ RS komentira predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Rok Sedminek in dodaja: »Največja nejasnost in težava ostaja, da ni podatka o tem, koliko novih delovnih mest bo ustvarjenih z novim državnim podjetjem in koliko jih bodo sedanji koncesionarji izgubili! Če se bo izkazalo, da je podjetje samo sebi v namen, bo država dobila še manj, kot sedaj dobi od koncesij.« Sedminek izpostavlja, da bo največje razočaranje, če bo temeljni cilj podjetja le preprodaja slovenskega lesa tujcem in povečevanje obsega gozdov v državni lasti, kot se zdi v tem trenutku. Ob tem opozarja še na vprašanje upravljanja lovišč posebnega pomena, ki so tudi na zasebnih zemljiščih: »Neustavno je, da država izkorišča zasebno lastnino!« Rok Sedminek je prepričan, da je ustanovitev tega podjetja »v popolnem nasprotju z interesom in ciljem krepitve podeželja, razvojem gorskih in hribovskih gospodarstev, ki so pogoj za obstoj kulturne krajine


Objavljeno: 28.01.2016