Poslanica predsednice Slovenske ženske zveze pri SLS Vesne Starman ob materinskem dnevu

Ljubljana, 24. marec 2016

25. marec je sicer poklon mamam, je pa tudi priložnost za kritičen pogled na družinsko politiko države

S pojmom družinske politike najpogosteje razumemo ukrepe Vlade RS, s katerimi ta vpliva na življenje družin in posameznikov. Cilji družinske politike so izboljšanje kakovosti življenja družin ter njenih posameznikov in skrb za njihovo blaginjo. In kakšna je slovenska družinska politika danes?

Večina mladih si otroke sicer želi, vendar zaradi strahu, da zaradi službenih obveznosti ne bodo imeli dovolj časa za otroka, ter zaradi nerešenega stanovanjskega problema, finančnih težav in diskriminatornega odnosa delodajalcev z odločitvijo odlašajo. Raziskave potrjujejo, da je v Sloveniji na delovnih mestih še vedno pogosto prisotna diskriminacija zaradi starševstva. Njej so še posebej izpostavljene matere in potencialne matere, ki iščejo zaposlitev ali so že zaposlene, in tisti moški, ki želijo ali uveljavljajo starševske pravice. Odnos do starševstva na delovnem mestu bistveno vpliva na odločitve za starševstvo.

Pogoji, ki jih mladi navajajo za odločitev za lastno družino so kakovosten partnerski odnos, zaposlitev za nedoločen čas, rešen stanovanjski problem in dobre delovne razmere. Analize so pokazale, da slovenska podjetja v praksi namesto prijaznih oblik zaposlovanja uporabljajo do posameznikov in družin neprijazne oblike prožnega zaposlovanja (zaposlitev za določen čas, ustaljen urnik). Družinam prijazni programi v slovenskih organizacijah so redki in navzoči predvsem v večjih organizacijah z bolj izobraženo delovno silo.

Mladi od države pričakujejo predvsem ustvarjanje boljših pogojev za družine: bolj prožen delovni čas, nižje cene vrtcev, nižje cene otroške opreme in podobno. Poleg zagotavljanja tovrstnih pogojev, ki bi pozitivno vplivali na stopnjo slovenske rodnosti, bi morala država bi sprejeti ukrepe za lažje reševanje stanovanjskega vprašanja za mlade družine. Pravico do neprofitnega stanovanja bi morali imeti tudi mladi pari brez otrok, saj se za družino odločajo na podlagi svojega trenutnega stanja. Žal se vse to še vedno zdi fikcija in zdi se, da je družinska politika zadnja skrb naše države. Imeti družino pomeni imeti pogum ali pa biti naiven.

 

Vesna Starman

predsednica Slovenske ženske zveze pri SLS


Objavljeno: 24.03.2016