Ljubljana, 5. marec 2014 – Stališče Poslanske skupine SLS k 10. točki dnevnega reda, to je k prvi obravnavi Predloga zakona o dopolnitvi Kazenskega zakonika, je tretji dan 22. redne seje Državnega zbora RS predstavil vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc:
»Predlagatelji dopolnitve Kazenskega zakonika predlagajo, da pregon in izvršitev kazni za kaznivo dejanje umora ne zastara. Vsekakor se vsi strinjamo, da je človekovo življenje nedotakljivo, predstavlja namreč eno najvišjih vrednot in da je storilca kaznivega dejanja, s katerim poseže v človekovo življenje, treba kaznovati. Na tem mestu se ne spuščam v strokovno utemeljevanje instituta zastaranja pregona, vendar pa z vidika preprostega državljana menim, da bi vsi najprej pomislili, da za storjeni umor storilec odgovarja do konca svojega življenja. Pa temu ni tako. Odgovarja le bogu in samemu sebi, če pravni sistem oziroma pravosodje neke države ni zmožno takšnega storilca najti in pravnomočno obsoditi ter ga privesti v zavod za prestajanje kazni. Zastaranje je torej na nek način namenjeno tudi ali pa predvsem organom pregona in celotnemu pravosodju, da dobro opravi svoje delo in potem ne prihaja do tega, da se nekdo izogne svoji kazni. V Sloveniji imamo s tem kar nekaj problemov in kar nekaj obsojenih ljudi naj bi se sprehajalo po sosednjih državah in čakalo, da jim bo izvrševanje kazni v Sloveniji zastaralo. Namen predlagatelja zakona je sicer zajeti tudi kazniva dejanja, zločine oziroma posamezne zločince, ki so delovali v okviru Službe državne varnosti v času nekdanje skupne države. Za te je tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije že povedalo, da je šlo za hujše kršitve človekovih pravic, ko so zaradi politično ideoloških ciljev pobijali domače in tuje državljane. V Slovenski ljudski stranki smo že večkrat povedali, da so v zvezi s tem na vrsti slovenski preiskovalci kot tudi državno tožilstvo, da sprožijo preiskave, preučijo dokaze in arhivsko dokumentacijo, da na odgovornost pokličejo vpletene ter objavijo njihova imena ne glede na to, ali so še med nami ali so že pokojni oziroma ali živijo v Sloveniji ali pa v tujini. Če tega kot država na svojem ozemlju ne bomo storili sami, nas bodo v to nedvomno prisilile sosednje države, na ozemlju katerih so se takšni zločini dogajali. To pa ni voda na mlin pravni državi, kar naj bi Slovenija bila. Čas je, da se soočimo s temnimi platmi naše polpretekle zgodovine, tedanje zločine pa tudi označimo kot zločine. To naj storijo institucije pravne države, preiskovalni in pravosodni organi. Politika pa naj jih pri tem ne ovira in naj se začne ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo. V duhu teh misli in tudi širše gledano v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo predlagani zakon kot primeren za nadaljnjo obravnavo, v okviru katere bomo pridobili tudi več strokovnih mnenj in se lažje opredelili do zakona samega.«
