Uvod k taboru
Tako kot stoletja nazaj, se tudi danes kmetje nočemo vkopati v razore svojih vsakdanjih tegob, ki jih v resnici ni malo. Kdaj pa kdaj se moramo oddahniti, se zazreti drug v drugega – da si prisluhnemo, da se ob zvonki besedi in pesmi ter ob kopici žlahtnega vina poveselimo. V takem vzdušju bi radi zborovali tudi tokrat – ob prvi obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine ter ob 120. obletnici briškega tabora.
Sporočilo tabora
Nočemo in ne moremo pozabiti vsega kar nas teži. Zato bomo tudi tokrat:
- odločno zahtevali enake politične pravice za vsakogar in za vse, svobodne volitve in suvereno slovensko državo;
- vnovič skupaj poudarili, da je lahko le družinska kmetija temelj umnega kmetijskega gospodarstva, pa tudi narodovega obstoja;
- si obljubili, da bomo storili vse, da kmetijstvo postane spoštovan in cenjen poklic, ne pa način življenja potisnjen na družbeno in gospodarsko obrobje;
- ponovili zahtevo, da naj žlahtno vino nagrajuje vinogradnike in razveseljuje ljudi, ne pa kuje dobičke posrednikom in monopolistom;
- ter podprli Brice v njihovem prizadevanju za oživitev bogastva kmetijskih kultur v Goriških Brdih in s tem njihovega snovnega in duhovnega bogastva.
Ne vdajmo se! Narod slovenski na kmetu stoji!
Opis dogodka
Zjutraj 14. maja 1989 so začele v Vipolže prihajati kolone avtobusov in avtomobilov iz vse Slovenije. Po nekaj mesečnih pripravah se je lahko pričelo prvo množično zborovanje po koncu II. Svetovne vojne izven okvira Zveze Komunistov Slovenije – prej Komunistične partije Slovenije. Sprejem briških žena je bil v skladu s potomci Karantancev: kruh s soljo in šilce žganja. Svoje je dodala prijaznost briških kmečkih žena – Brik, oblečenih v lepe bele obleke v skladu s pomladanskim vzdušjem. Okroglo mizo oporečnikov in njihove referate navajamo posebej. Okroglo mizo, ki je začela točno ob 10:00, je usklajeval Vitomir Bric. Ob 13:00 je bil nagovor veljakov Slovenske kmečke zveza in Zveze slovenske kmečke mladine. Po nagovorih g. Ivana Omana, g. Emila Erjavca in prof. Franca Zagožna je začel odprti mikrofon – veliko ljudi je na odprtem mikrofonu izrazilo svoje svobodne poglede na Slovenijo, kmetijstvo in politične razmere. Vmes je zmanjkalo elektrike – kakšno naključje – a ljudi to ni ustavilo. Prvi svobodni shod Slovenk in Slovencev po dolgih letih enostrankarskega sistema je uspel. Še več, Majniško deklaracijo je baje podpisalo v Vipolžah več ljudi kot nekaj dni pred tem v Ljubljani. Vitomir Bric je zaključil 1. Tabor SKZ in ZSKM s sporočilo tabora.
Okrogla miza oporečnikov
Emil ERJAVEC: Brda morajo cveteti
Peter STRES: Kmetje in politična organiziranost v preteklosti
Branko MARUŠIČ: Kmečke zahteve na taborih
Boleslav SIMONITI: O besedi in besedi v Goriških Brdih
Joško BENEDETIČ: Duhovna podoba Goriških Brd
Viljem ŠČUKA: Genetske značilnosti mladine v Goriških Brdih
Tatjana SIRK: O etnološki in kulturni podobi Brd
Marjan BRECELJ: Pesnik Alojz Gradnik in Brda
Bruno PODVERŠIČ: Briško vinogradništvo in sadjarstvo v preteklosti
Tomaž MARUŠIČ: Družinska kmetija
Marko POGAČNIK: Ekologija in kmetijstvo
Vitomir BRIC: Razvoj živinoreje v Brdih
Milan SIRK: Briško zadružništvo v preteklosti
Franc ZAGOŽEN: Kmetijsko zadružništvo
Zahvale za uspel tabor zaslužijo predvsem:
Emil Erjavec za prvo idejo o ponovni oživitvi taborskih gibanj
Pokojni Bruno Podveršič, za nepremagljivo voljo do uresničitve ideje
Takratni predsednik Briške podružnice SKZ Boris Jakončič za fizično izpeljavo tabora
Milan Sirk za požrtvovalno delo pri pripravi tabora
Marija Markeš za oglaševanje dogodka in izpeljavo tiska brošure
Ivan Oman, Franc Zagožen in Ivan Pučnik za vso podporo vrha SKZ temu dogodku
Množica drugih, ki jih ni mogoče imenovati, ker jih je bilo enostavno preveč
Vsi sponzorji iz domovine in tujine
Brošuro: Tabor v Goriških Brdih v Vipolžah na grajskem dvorišču v nedeljo, 14. maja 1989
je oblikoval Novi kolektivizem. Le ta je tudi naredil plakate A2 in A4 z enako vsebino in obliko, kot je natisnjena na omenjeni brošuri.
Namesto zaključka
Binkoštna nedelja 14. maja 1989 v Vipolžah naj bi prinesla razsvetljene v Brda in v Slovenijo. Takrat smo vsi verjeli, da se to res dogaja. Kasnejši dogodki so ovrgli naša pričakovanja in hrepenenja. Je pa res, da smo prehitro obupali. Veliko nasprotovanja je bilo od starih sil, še bolj pa so nas prizadela polena somišljenikov. Ne takrat, pozneje! Pa vendar se splača vztrajati. To dokazuje današnje srečanje, to dokazuje današnje stanje v Sloveniji in to si zaslužijo naši otroci. Gradnikov pot k Bogu nam je lahko za vzor ali kot sam Gradnik postavi najvišjo etično zapoved v pesmi Kmet govori hlapcu: Pravica ne, dolžnost je višja vera!
zapisal Vitomir Bric, aprila 2016
