1916 PADAJOČE ZVEZDE:
- Tristis Amor in Pisma – skupini pesmi sta predstavnici erotične in ljubezenske poezije, ki se ji je Gradnik kasneje še bolj posvetil
- Opisi Istre in Brd
- Arabeske, ki so predstavnice razmišljujočih pesmi
- 1915-1916 vojni motivi Soške fronte
1922 POT BOLESTI:
- Prevlada sonet kot pesniška oblika izpovedi
- Erotična poezija z odzivi iz onostranstva
- Svetovna vojna
- Tolminski punt v vsej svoji strahoti in osvobajanju
1926 DE PROFUNDIS:
- Cikel De Profundis – mrtva ljubica govori iz groba svojemu ljubimcu
- Primorski kraji: Komen, Dornberk, Devin, Kobarid
- Politični soneti
- Motivi iz Brd
1938 VEČNI STUDENCI:
- Pesem De Profundis, kjer Gradnik dokončno poveže ljubezen in smrt
- Eden najlepših ciklov v slovenskem pesništvu, če ne najlepši. 20 pesmi Kmet govori (grudi, nevesti, sinu, zemlji, hlapcu,…, Bogu, sebi in Kmet molči), kjer Gradnik izpove svoja etična prepričanja, ki jih poenoti z briškim kolonom
1940 ZLATE LESTVE
- Nova vojna, vprašanja obstoja in zrela ljubezenska pesem
- Gradnik se hoče po Zlatih lestvah dvigniti v »omamne višine« do samega »vznožja Boga«
1944 PESMI O MAJI
- Cela zbirka posnema cikel Kmet govori
- Obravnavane so teme do sočloveka, do sveta in do stvarstva
1944 POJOČA KRI
- Vojna in njeno trpljenje sta botrovali tej izdaji
- Zopet vprašanje življenja in smrti
- Ljubezenski soneti
- Neznosno trpljenje zapornikov na Rabu
1953 NAROBE SVET IN DRUGE PESMI ZA MLADINO
- Pesmi za otroke
1973 LUCIPETER (posthumno)
- Pesmi za otroke
Po vojni je Gradnik veliko prevajal zaradi kulturnega molka, zaradi nepriznavanja njegove veličine in zaradi svoje odrinjenosti iz javnega življenja.
Izdanih je bilo veliko antologij, vendar naj omenimo predvsem štiri: 1932 Josip Vidmar SVETLE SAMOTE, 1954 Filip Kalan HARFA V VETRU, 1994 Boleslav Simoniti in Marjan Brecelj NA BRDA GLEDAM (najbolj popoln pregled Gradnikovih del in njegovih zbranih del) in 1996 Taras Kermavner GRADNIKOVA POT K BOGU (najbolj poglobljena izpoved o Gradniku).
ŽIVLJENJEPIS
1882 rojen v Medani
1888 – 1891 3. razredi osnovne šole v Medani
1892 – 1901 gimnazija v Gorici
1902 – 1907 pravo in doktorat iz prava na Dunaju (tudi od doma)
1907 Krmin: brezplačni avskulant
1908 – 1909 Gorica: državno pravdništvo
1910 – 1911 Rovinj, Vodnjan: sodnik
1911 Gorica, Tržič, Gradišče: sodnik
1915 Tolmin: okrajno sodišče
1916 – 1918 Cerkno: okrajno sodišče
1919 – 1920 Gorica: okrajno sodišče
1920 Beograd: konzularni oddelek
1921 bolezenski dopust
1924 poroka s prvo ženo Miro Potokar – rodil se jima je sin Sergej
Drugič poročen s Francko Žgur
1922 – 1929 Ljubljana: višje deželno in apelacijsko sodišče
1931 – 1936 Ljubljana: višje deželno in apelacijsko sodišče
1936 – 1941 Zagreb: član stola sedmorice
1941 – 1945 Ljubljana: višje deželno in apelacijsko sodišče
1946 Ljubljana: upokojen
1962 izvoljen za rednega člana SAZU
1967 Ljubljana: umrl v bolnici Petra Deržaja
zapisal Vitomir Bric, aprila 2016
